Danes posameznik živi v potrošniški družbi, odtujen od sebe in od drugih. Medčloveški odnosi so površinski, kar velikokrat pripelje do osamljenosti. Visoke vrednote modernega življenja so svoboda in individualizem. Ob tem se težko vzpostavi duhovno ravnovesje.
Beg iz potrošništva k stiku s samim sabo, lahko med drugim predstavljajo tudi potovanja.
Posameznik se odpravi na pot iz najrazličnejših razlogov, ki pa niso nujno smiselni ali nimajo točno določenega razloga. Potovanje je lahko tako beg, kot iskanje.
Tako lahko popotnik “beži” pred monotonijo vsakdanjega življenja, službo in drugimi obveznostmi. Spet drugi so pred kakšno pomembno prelomnico v življenju, tretji nočejo zamuditi “zadnje” priložnosti..itd. In seveda tudi takšni, ki ne vedo, zakaj so šli na pot.
Torej potovanja imajo za posameznika različne motive. Lahko gre za širjenje obzorij (odpravljanje predsodkov in stereotipov), spoznavanje, ter povezovanje z drugimi ljudmi, spoznavanje drugih kultur.
Potovanje je lahko oblika prostega časa, le ta pa človeka najbolj osvobaja, zapušča okolje v katerem vsak dan živi. Je dvojna svoboda, saj posameznik ne dela in hkrati ni doma.
Ljudje težimo po spoznavanju drugih ljudi, po povezovanju in komuniciranju, to nas na nek način oddalji od osamljenosti v vsakdanjem življenju. Potovanje lahko da možnost iskanja poti do samega sebe. Človek se zave lastne resničnosti prav tam, kjer je vse na novo in neznano.
Posameznik, ki potuje stremi po tem, da uresniči srečo. Iskanje še ne poznanega.
Vsekakor pa potovanje da človeku neomejen čas za razmišljanje.