Si Pan Don – Laos

Tako sem se znasel sredi male vasice o reki, kjer je bil nek pomol od kod bi naj pluli colni na otoke. Coln gre seveda takrat, ko je dovolj potnikov in seveda imajo vsi domacini svoj prevoz in noben ne gre. Tudi po tujcih ob sedmih zjutraj ni disalo, tako da sem cakal in cakal in cakal. Ko zakleto ni bilo nobenega. Kljub temu pa je tukaj bilo jutranje sonce in veliko motivov za fotografiranje, tako da sem se malo zamotil. Po stirih urah se nas je koncno nabralo dovolj (grrrrr). Med drugim je bil na veliko presenecenje med njimi tudi en slovenec Dusan in takoj sma kako rekla po domace.

Ko so naju pripeljali na otok, sma si skupaj nasla bivalisce, idilicno hisico z dvema apartmajema ob reki in najpomembnejsim: viseco mrezo.

Si Pan Don

Si Pan Don pomeni stiri tisoc otokov in gre za kraj na jugu Laosa, kjer se reka Mekong razsiri, na njej pa se je naredilo nickoliko majhnih in malo vecjih otokov. Idilicno pac.Sam Laos je na easy, tukaj pa se posebej, tako da so moji naslednji trije dnevi zgledali takole.

1. dan

• 10 ura spanja
• 2x po 1 uro prehranjevanja
• 10 ur lenarjenja v viseci mrezi
• 2 uri kolesarjenja

2. dan

V sklopu kolesarjenja sem prvi dan prekolesaril Don Khet, otok, na katerem sma bila. Ogledal sem si slap, kjer so mi spet kasirali neko drago vstopnino, a je na koncu bil slap kar dober, sem mislil, da bo zanic, neko mini plazo in razsirjen del Mekonga pred Kambodzo, kjer lahko vidis zelo redke delfine. Da bi jih zagotovo, bi moral najeti coln, a se mi ga po pravici povedano ni dalo, pa tudi ostalih interesentov ni bilo.

Drugi dan sem prekolesaril severni otok Don Det in videl super majico, za katero mi je bilo kar malo zal, da si je nisem kupil – Been There Don Det. Severni otok je bil bolj za zabavo, a mi nekako ni bilo, da bi sel zvecer gor. Sicer pa niti nisem imel casa, saj sem imel zatrpan urnik.

Tretji dan sem se za svojo dvourno aktivnost odpravil na zahodni del otoka, kjer so prav tako bili neki slapovi, tudi drugace pa sem sel mimo par mini vasi in domacinov. Potem pa hitro nazaj v viseco mrezo.

Aha, za hrano se moram povedat, da sma hodila k eni malo starejsi gospe, ki ji je Dusan zacel praviti kar mama. En dan pa jaz v LP najdem opisano to restavracijo, kjer so se posebej izpostavili Mamo. Bila je res dobra restavracija, edina, ki ni bila obrnjena na reko, a nama je tako odgovarjalo. Tudi veliko bolj poceni je bila in “mama” je bila res simpaticna.

Tako so prehitro minili moji trije dnevi v Laosu.

Nazaj na glavno stran potovanja Vietnam, Laos in Kambodža.