Pot v Kambodzo

Za ta dan je bil planiran odhod v Kambodzo. Odhod je bil ob 8. zjutraj, a naju to ni oviralo, da ne bi se 2 uri zjutraj lezala v najini priljubljeni mrezi.

Spet je bilo na vrsti dosti voznje. Z Dusanom sma na veliko kalkulirala kako bi prihranila nekaj denarja, tako da sma rekla, da naj naju zapeljejo samo do meje, od tam pa si boma nasla drugi prevoz. Vsi ostali so vzeli kaksno drugo opcijo, do prvega mesta ali kar do koncne destinacije, nama pa se je zdelo malo drago, tako da sma malo reskirala.

Ob 8h smo res krenili najprej nazaj na celino, kjer smo seveda spet cakali. Tam smo se zbrali vsi skupaj, torej od vseh agencij, ki so na otoku trzile prevoze, kar je prakticno vsaka druga hisa. Malo smo iskali hrano, vodo, menjavali denar itd. Potem se je koncno pojavil avtobus in bilo je kar nekaj zmede, saj nas je bilo kar malo dosti. No, na koncu so le vse spravili notri in nas peljali do meje, ki je bila kaksnih 20 km vstran.

Prehod meje – Kambodza

Cariniki pac nekaj zahtevajo, da lahko gres cez mejo, tako je v veliko drzavah in v Kambodzi ni nic drugace. Ampak najprej je bilo potrebno priti iz Laosa. Tudi oni so si izmislili, da jim moras placati 2$, da ti dajo zig za izhod. Seveda sma bila oba z Dusanom proti temu in pametovala, kak jim ne boma dala nic. Ker je bil prvi na vrsti Dusan, je pac o probal kako je, ce ne placas. Carinik mu je kar hitro rekel, da mora placati, Dusan pa se je probal izgovoriti, da ima samo 1$. Carinik je hladno potisnil potni list na stran, kar je seveda pomenilo, da ga dobi, ko bo “nasel” se drugi dolar in zacel sprejemati druge stranke. Jaz sem tako ze vedel , da bom moral placat in carinik mi je hladni vrnil 48$, ker sem mu dal 50$, tako kot da bi bil v trgovini.

300m hoje in Kamboska meja. Najprej zdravniski pregled, ki zgleda tako, da ti izmerijo temperaturo in placas 1$. Povdarek je na drugem delu. Tudi tukaj sma se hotela nekaj buniti, a so mi rekli, da drugace pac ne bo ziga. Nekateri so celo presli preko brez prispevka, a se mi za 1$ pac ni dalo kregat na meji, saj vsak ve, da so cariniki pac sefi in kaj oni recejo tako bo. Tudi viza, ki stane 20$, je bila danes malo drazja, ker je bil vikend. Drazja je tudi ob praznik ali bolj poznih urah. Tako pac je. Placala sma 25$ in se enkrat nazaj do tretjega okenca za zig. To je to.

Bila sma v onstran meje v Kambodzi. Hitro sma ugotovila, da od tukaj ne boma nasla prevoza, saj na meji ni bilo nobenega prevoza. Tako sma na hitro poiskala organizatorje prevozov z busom in vprasala, ce se vedno lahko kupima karto. Seveda noben ne bo rekel ne dolarjem. Dusan je sel do Kratie, jaz pa sem rekel da grem kar veliko turo vse do Siam Reapa. Celoten preostanek dneva smo se tako vozilo z avtobusom. Ze na prvem postanku sem videl, da smo prisli v zanimivo drzavo, saj so prodajali neke ocvrte scurke. Bil je brez pravega okusa, a zelo hrustljav.

Malo pred Phnom Penhom smo zamenjali bus, kjer je do mene pristopil izraelec, da kaksno recema. Ob dveh zjutraj smo prispeli v Siam Reap in skupaj s se eno francozinjo smo zaceli iskati hotel. Ceprav je na zacetku zgledala ok, se je kasneje izkazalo, da je bila malo cudna. Verjetno je bila utrujena, ampak kdo pa ni bil. No, po vseh mukah smo koncno nasli hetel in z izraelcem sma si delila sobo. Na eni strani, ker je bila samo ena prosta, ampak tudi drugace je takoj upravicil slovenski pregovor o Zidih. Sel je na pot za eno leto in ga razumemem, da mora varcevati, ampak kar je prevec je pac prevec.

Nazaj na glavno stran potovanja Vietnam, Laos in Kambodža.