Konec minulega leta sva se odločila za potovanje po Filipinih. Gre za državo sestavljeno iz več kot 7.000 otokov. Rajsko, eksotično, turistična, a še kljub temu lahko zelo avanturistično. Več o samem potovanju si lahko preberete v nadaljevanju.
Letalske karte sva kupila kakšne pol leta prej in je bila precej poceni (360 eur), je pa na ceno vsekakor vplival čas, ki sva ga izbrala za potovanje, kot tudi letalska družba (Oman air). Konec novembra je sicer že primerno za potovanje po Filipinih, a hkrati tvegano za padavine, ki so bile tudi v najinem primeru zelo pogoste. Je pa prednost v tem, da tudi najbolj oblegane destinacije niso nabite s turisti. Pravo poletje se na Filipinih prične aprila.
MANILA
V Manilo sva prišla v večernih urah. Na letališču sva menjala manjšo vsoto denarja, ter poiskala poceni taksi do rezerviranega hotela. Fiksne cene taksistov pred letališčem so precej visoke. Midva sva izbrala takšnega s taksimetrom in cena v primerjavi z ostalimi je bila za polovico manjša. Problem je le, da nekateri taksisti nočejo vklopit taksimetra. Kasneje so nama v hotelu predstavili zastonj aplikacijo GRAB (https://www.grab.com/ph/), preko katere lahko naročiš taksi, s predhodno ceno. V tem primeru je potrebno kupiti še SIM kartico, ki je zastojn, plača se samo naložen znesek (min.10 eur).
Manila, glavno mesto Filipinov slovi po pretirano gosto naseljenem, betonskem in zelo onesnaženem mestu, v katerem človek doživi kar manjši kulturni šok. Ker sva naslednji dan imela planiran nočni avtobus proti Banaue, nama ni preostalo drugega, kot da izkusiva zmedo tega mesta.
Mesto je razdeljeno na 16 območij, vsako izmed teh pa se odlikuje s svojo posebnostjo. Izmed vseh najbolj izstopa Intramuros, ki predstavlja Manilo v starih, Španskih časih. Dan sva namenila raziskovanju predvsem tega predela.
Obiskala sva tudi Ocean park, ki naj bi bil vreden ogleda. Priznam, da sem pričakovala več, a glede na deževno vreme je bila kljub vsemu to dobra rešitev.
BANAUE
Banaue
Pot do Banue je možna z nočnim avtobusom in traja približno 8 ur. V našem primeru se je pot podaljšala na 11 ur, zaradi zastojev ob popravljanju ceste. Ob prihodu v Banaue te pripeljejo do turističnih informacij, kjer ponujajo različne ture po riževih poljih. Prvi dan sva zaradi dežja izbrala odhod v Batad.
Riževe terase v tem območju so stare več kot 2000 let in veljajo za ene izmed najlepših na svetu. Velikokrat so omenjene kot “osmo čudo sveta”. Močno so vtkane v kulturo in življenje tamkajšnjih ljudi, ki si znanje o obdelavi prenašajo iz roda v rod. Seveda je za mlajšo generacijo kmetovanje in obdelovanje teras vedno manj privlačno, tudi zaradi manjšega donosa riža v hladnejših dneh. Vsak obiskovalec, ki pride na območje riževih teras, tako simbolno plača neke vrste pristojbino, ki je namenjena tamkajšnjim ljudem in jih vzpodbuja, da ohranjajo tradicijo gojenja riža.
BATAD
Batad
Batad predstavlja vasico, ki ponuja prelepe razglede na riževe terase. Povsem do vasi se ni možno pripeljati. Lahko pa se s triciklom ali jeepney pripeljemo do konca ceste, od koder je potem 20 minut hoje. V Batadu sva ostala dva dni. Prvi dan je bil žal dež. Naslednji dan pa nama je bilo vreme bolj naklonjeno in sva s pomočjo domačina pobližje spoznala vasico. Peljal naju je na razgledne točke vasi, želela sva tudi do tamkajšnjega slapa, a zaradi plazov ni bilo varno. Popoldan sva se vrnila v Banaue.
Batad, tipična slamnata hiška
HAPAO
Približno 17 km od Banaue, se nahajajo riževe terase Hapao. Tja je vsak drug dan organiziran prevoz z jeepney. Lahko pa se tudi plača vodnika za pot, a menim da ni potrebno.
Pot poteka po dolini med riževimi terasami, nekje pol ure. Na koncu pripelje do naravnega vrelca, kjer se je možno okopati.
Hapao, ročno obdelovanje riževih polj
Zvečer je sledila vožnja nazaj v Manilo, zjutraj pa let na prvi otok Bohol.
BOHOL
Otok Bohol je deseti največji otok na Filipinih in poleg belih peščenih plaž ponuja še veliko zanimivosti. Glavno mesto otoka je Tagbilaran, v katerem se nisva zadrževala. Takoj ob prihodu v Tagbilaran sva se odpravila na sosednji otok Panglao, ki slavi po eni lepših plaž na otoku Alona beach, kjer sva si tudi našla prenočišče za tri dni.
Alona beach
Načinov za raziskovanje otoka je več. Na vsakem koraku ponujajo organizirane ture, za precej ugodno ceno. Za bolj avaturistično raziskovanje pa se lahko sposodi skuter. Cena sposoje se giba 10-12 eur/dan.
TARSIER CONSERVATION AREA
Tarsier
Tarsier je najmanjši primat na svetu, ter ena glavnih znamenitosti otoka Bohol. Veliki so približno toliko kot človeška dlan. Imajo zanimivo sposobnost, saj lahko glavo zavrtijo za 180 st. Ima precej izbočene oči, ki mu omogočajo, da lahko plen ujame ponoči, saj podnevi spi. V Guinnessovi knjigi rekordov je omenjen, kot sesalec z največjimi očmi.
ČOKOLADNI HRIBI- CHOCOLATE HILLS
Griči so simetričnih oblik, obdani s travo, ki v sušnih obdobjih s svojo rjavkasto barvo spominja na čokoladne praline. Obstaja okoli 1700 gričev, ki se razprostirajo na površini 50 kvadratnih kilometrov. Visoki so od 30-120 m.
Zaenkrat obstaja več razlag o nastanku teh gričev. V preteklosti naj bi bili to koralni grebeni. Spet druge trditve govorijo, da so to ostanki vulkanov prekriti z apnencem. A le malo verjetno je, da bi bili človeško delo.
Čokoladni hribi
Obstaja pa tudi več legend o nastanku hribov. Prva pripoveduje zgodbo o dveh velikanih, ki sta metala kamenje, skale in pesek drug na drugega. Boj je trajal več dni, vse dokler nista bila povsem izčrpana. Izčrpanost ju je povezala, postala sta prijatelja in pozabila na maščevanje. Ko sta kraj zapustila, sta pozabila na nered, ki sta ga povzročila med bitko.
Bolj romantična legenda pa pripoveduje o velikanu Arago, ki je bil nadvse zaljubljen v Aloyo. Aloya je žal umrla in Aragu povzročila veliko bolečino in jok, ki ga nikakor ni mogel ustaviti. Ko so se njegove solze posušile so nastali ti čokoladni hribčki.
Danes lahko lepoto hribov opazujemo iz razgledne ploščadi, ki se nahaja na enem izmed hribov. Pot na vrh se vzpne skozi 100 stopnic, na vrhu pa se odpre prelep razgled na pokrajino. Najlepši čas za ogled je vsekakor ob sočnem vzhodu ali zahodu.
REKA LOBOC
Blešči v svoji lepi zeleni barvi, po njej pa se je možno peljati z ladjo, na kateri se postreže tudi s hrano.
Mahogany forest in Bohol
Gre za dva kilometra dolg gozd, na gosto posajen z mahagoni drevesi, ki obdajajo cesto.
PANGLAO ISLAND
Tudi naslednji dan sva si sposodila skuter, ter se podala raziskovat različne plaže otoka Panglao. Vsekakor drži, da je Anda beach, na tem otoku najlepša, saj je tudi ena redkih urejenih. Je pa tudi precej turistična in draga.
Dan sva preživela na dveh prav tako lepih plažah, Momo beach in Donao beach.
Momo beach
APO ISLAND
Najin naslednji cilj je bil otok Apo. Dopoldne sva iz otoka Bohol z ladjo krenila prvo na otok Negros, od tam pa z lokalnik čolnom na otok Apo.
Otok Apo slavi po želvah, ki se prihajajo prehranjevat na obalo. To pomeni, da je šnorklanje na tem otoku enostavno obvezno.
Apo Island
Apo- plavanje z želvami
Otok Apo nama je bil vsekakor med ljubšimi, saj je plavanje z želvami res nekaj posebnega. Zraven tega pa je otok manj oblegan in s tem mirnejši.
Na Apo sva ostala dva dni, nato pa se vrnila na otok Negros in naprej z ladjo na otok Cebu.
OTOK CEBU
MOALBOAL
Moalboal, ob sončnem vzhodu
Ko sva prispela na Cebu, sva z lokalnim avtobusom šla do znane plaže Moalboal, kjer sva prespala. Res zelo lepa plaža, predvsem pa je bila povsem prazna.
OSLOB
Naslednji dan sva se zgodaj zjutraj vrnila z avtobusom nazaj proti Oslobu, ki je znan po tem, da lahko vidiš ali plavaš s kitovci. Vse skupaj je precej dobro organizirano. Plačaš 20 eur, dobiš rešilni jopič, masko za pod vodo in šnorkelj, ti na hitro predstavijo glavna pravila, ter si že na čolnu. Ne daleč stran od obale se hrani kitovce, imaš pol ure na voljo da se prepustiš užitku.
Plavanje s kitovci je možno samo do 12.ure.
Oslob, kitovci
CEBU CITY
Iz Osloba sva pot nadaljevala proti Cebu Cityju, kjer sva samo prespala, saj sva zjutraj imela let za otok Palawan.
PALAWAN
Najin zadnji otok na Filipinih, lahko rečem, da sva si najlepše pustila za na konec. Izhodišče otoka je njegovo glavno mesto Puerto Princesa City, od koder se večina odpravi severno proti El Nido. Lahko se odpravi z avtobusom, ali pa kombijem, ki vozijo iz letališča.
EL NIDO
El Nido, obalno mesto, ki je izhodišče za raziskovanje najlepših “biserov”, ki jih ponuja otok Palawan, t.i. Bacuit Arhipelago. Gre za nazobčane skale, ki rastejo iz morja in skrivajo ogromno zanimivosti od prelepih plaž do lagun. V El Nidu tako na vsakem koraku ponujajo šest različnih izletov, za raziskovanje tega čudeža narave.
El Nido
V El Nidu sva ostala štiri dni. Izbrala sva dva izleta, ki sta ponujala obisk prelepih plaž, skritih lagun, male in velike lagune, do šnorklanja in vožnje s kajakom.
Nacpan beach
V okolici El Nida se nahaja tudi nekaj lepih plaž, midva sva obiskala Nacpan Beach.
Najino potovanje po Filipinih se je zaključilo s počitkom v Puerto Princesa, ter nakupovanjem v Manili.