SARAJEVO

Sarajevo je glavno mesto Bosne in Hercegovine (BIH) in mesto kjer se stika več različnih kultur in ver. Je tudi mesto, kjer lahko vsak najde kaj zase. Na kratko vam bom predstavila, kako smo ga v dobrih dveh dneh doživeli mi.

Pozno zvečer smo prispeli v Sarajevo, a to nas ni ustavilo, da bi na hitro odložili “kufre”, naročili taksi in krenili proti znameniti glavni tržnici Baščaršiji.

Baščaršija je zgrajena po arabskem vzoru, polna trgovinic in restavracij v njenem osrčju pa stoji fontana Sebilij. Na Baščaršiji, človek težko ostane lačen, saj je na ulicah v zraku polno vonjav raznovrstne hrane. Seveda smo si večerjo s vsem užitkom privoščili.

Po večerji nam je še pripadala sladica, tako smo se ustavili v najstarejši slaščičarni v Sarajevo, t.i. Ramis. Lahko bi rekla, vrhunski zaključek večera.

Naslednje jutro smo se odpravili raziskovat center Sarajeva. Ponovno smo se sprehodili čez Baščaršijo, si privoščili bosansko kavico, ter burek. Ogledali smo si rimokatoliško katedralo Srca Isusov, ki je bila zgrajena leta 1889.

Pot smo nadaljevali proti Sinagogi Sarajevo, ki je tretja največja v Evropi. Zgrajena je bila leta 1902. V zadnji vojni 1992-1995 pa je bila precej poškodovana.

Begova džamija je bila zgrajena leta 1530 in predstavlja eno najpomembnejših spomenikov islamske arhitekture na Balkanu. Ustanovil jo je Gazi Husrev-Beg. Poleg mušeje se nahaja vodnjak, ki je namenjen ritualnemu umivanju in je na tem mestu že od leta 1530.

Na ulicah Sarajeva je opaziti t.i.Sarajevske rože, ki jih označujejo na mestih kjer so med vojno (1992-1995) padale granate.

Ne daleč stran od mošeje stoji stolp z uro, ki je največji v BIH (Sahat-Kula).

Naprej smo se namenili ogledati Sarajevski predor. Zgrajen je bil leta 1993, med obleganjem Sarajeva. Predor so izkopali prostovoljci, ki so delali v osem urnih izmenah. V celoti je narejen ročno, končali pa so ga v šestih mesecih. Predor je bil največja skrivnost Sarajeva in je omogočal, da je lahko v Sarajevo prihajala hrana, orožje, ter drugi materiali.

Danes je možno videti del ohranjenega tunela. V hiši Kolarevih je muzej, kjer so razstavljeni razni ohranjeni predmeti. Predvaja se tudi posnetek gradnje tunela.

Vsekakor vredno gleda.

Ker je bilo ozračje že kar precej naporno, zaradi vročine, smo se odšli ohladiti na izvir Bosne (Vrelo Bosne).

Nahaja se pod planino Igman, v bližini predmestja Ilidža.

Zelo urejen park, kjer je dom našlo veliko labodov, rac in drugih živali. Sem se je možno odmakniti na ohladitev in sprostitev, ter sprehod, po urejenih poteh. V parku so restavracije, kjer se je možno okrepčati.

Večer smo preživeli v pivnici, ki je ob pivovarni Sarajevo. V njej vlada prijetno vzdušje, ki ga dodatno popestri še živa glasba.

Kot zanimivost pivovarna Sarajevo je delovala v obdobju dveh imperijev, proizvodna pa se ni ustavila niti med zadnjo vojno, ko so iz njenih izvirov oskrbovali s pitno vodo vso okupirano Sarajevo. Po vojni so pivovarno obnovili.

Nedelja je bil zadnji dan našega izleta. Obiskali smo nekaj tržnic, nakupili potrebne stvari, ter obiskali dve zanimivi gostilni. Obe sta v centru mesta. Prva je čajnica Limar-Bravar.

Sledil je obisk gostilne t.i. Zlatna ribica. V njej je razstavljenih na stote starih predmetov, vse skupaj v Francoskem stilu. Res izjemen ambijent, ki te ob vstopu kar popelje v drugi čas.

Na koncu smo kupili še Baklave, ter se odpravili poti domu. Na poti smo se ustavili še v eni izmed Etno vasi.

Dodatne informacije najdete na strani Sarajevo.si

Foto: Slatinek Metka