Tokrat bom na kratko opisala 9-dnevno popotovanje po Toskani. Na pot sva se skupaj s fantom podala z avtom.
Toskana po vsem svetu slovi po umetnosti, zgodovini in prelepi pokrajini. Prav zaradi omenjenega ima za obiskovalce prav poseben čar. Tudi naju je očarala, tako da povratek ni pod vprašanjem.
25.4.2015, Sobota
Firence
Zgodnji odhod iz Maribora proti Firencam, kamor sva prispela okoli druge ure popoldne. Po nastanitvi v hostlu, sva se odpravila v center Firenc. Prihajajoči prazniki in vikend niso bili nič kaj presenetljivi, da je bilo na ulicah več kot preveč turistov. Gneča na vsakem koraku naju je kar hitro odvrnila od tega, da bi izgubljala čas. Odpravila sva iskat picerijo (Gusta pizza), kjer bi naj bile po nasvetu prijateljev dobre pice.
Glede na uro je bila zaprta. Malo naprej sva zagledala stojnice, plakate in veliko ljudi, ki niso bili turisti. Čeprav sklepam so se na stojnicah zbirali dobrodelni prispevki, za različne aktualne probleme. Prodajali so domače pečeno vegansko pecivo, kuskus z zelenjavo, vino, pivo, knjige itd.
Kupila sva si kos čokoladnega peciva, ter se vsedla na tla poleg ostalih. Zanimivo je bilo opazovati zbiranje povsem različnih ljudi. Vsak je po svoje izstopal z izgledom, ter s tem sporočal neko sporočilo. Malo naprej sva zaslišala glasbo in ljudi, ki so se začeli zbirati. Začeli so igrati trije fanti. Ljudje so začeli peti, plesati, nastal je pravi koncert. Bilo je super.
Tako sva kar hitro dočakala odprtje picerije.
Ob prihodu do picerije naju je že pričakala kolona ljudi, ki so čakali na naročilo. Ker je prostor znotraj zelo majhen in ni bilo več prostora, sva naročila za zraven.
Odpravila sva se na most s pogledom na Ponte Vecchio, ki bi naj bil ob sončnem zahodu najlepši.
Res je, sploh če ob tem ješ pico in si v dobri družbi.
26.4.2015, Nedelja
Rana ura zlata ura. Cilj vsekakor izogniti se pretirani gneči. Ob prihodu v center Firenc, so bile ulice prazne. Ker sva si prejšnji dan Firenško katedralo ogledala od znotraj, sva si jo tokrat v miru od zunaj. Kljub temu, da sem bila v Firencah že pred dvema letoma in sem jo že videla, so me ponovno njeni detajli in njena mogočnost očarali. Velja za četrto največjo cerkev v Evropi.
Naprej sva se sprehodila do Ponte Vechio, ki velja za najstarejši most v Firencah in edinega, ki med 2.sv.vojno ni bil uničen.
Prejšnji dan se zaradi gneče ljudi, ni bilo možno sprehoditi čez njega. Zjutraj pa je bil povsem prazen. Majhne trgovinice z zlatom so bile še zaprte.
Ta dan sva predvsem želela posvetiti čas raziskovanju muzeja Uffizi, ki velja za pravi renesančni leksikon. Kljub zgodnjemu prihodu, naju je pričakala vrsta ljudi, ki so čakali na nakup vstopnic. Najbrž je bila napaka, da si nisva rezervirala preko spleta, saj nama je čakanje vzelo dobro uro. A se splača čeprav je muzej tako veliki, da je kar preveč vsega za en dan.
Ko nama je bilo dovolj umetnosti, sva se naprej sprehodila do Palazzo Pitti, ter si ogledava vrtove Boboli. Vrtovi so primer renesančnega vrtnarjenja. Med vrtovi se vrstijo različni kipi iz vrha pa je lep razgled na Firence. Firenčani imajo v park prost vstop.
Po daljšem počitku na travi vrtov Boboli naju je na žalost dobila nevihta. Po kakšni uri naliva, sva se uspela vrniti v Hostel.
Prenočišče
V Firencah sva prespala v tem hostlu, ki ga najdete tudi preko Bookinga.
27.4.2015, Ponedeljek
Jutro ni kazalo na dober obet vremena. Zgodaj zjutraj sva zapustila Firence. Podala sva se raziskovat severni del Toskane.
Prato
Prato privablja romarje iz vse Italije, da si ogledajo sveti pas device Marije, ki ga hranijo v Duomu in je na ogled večkrat na leto. Pas naj bi v Prato prišel l.1141, ko se je tamkajšnji trgovec poročil s Palestinko, ki je s seboj prinesla pas, ki ji ga je zapustil apostol Tomaž, kateri ga je dobil od device Marije.
Pistoia
Mestu se drži prav posebnega slovesa. Pebivalci Pistoia so bili v 13.st. znani po zlobi in spletkah, takšen sloves se jih drži še danes. Razlog za to je bil spor med rivalskima skupinama, črnim in belim. Pogosti so bili umori. Najljubše orožje je bilo smrtno nevarno bodalo t.i. pistole.
Po sprehodu med ulicami Pistoia, me je navdušila trgovina z lepimi izdelki Toskanskega pridiha. Vsak izdelek v trgovini je bil nekaj posebnega. Kupila sem si okvirje za slike, kamor bom lahko vložila najljubše trenutke popotovanja po Toskani.
Lucca
Obdaja jo obzidje iz rdeče opeke in je med najbolje ohranjenimi renesančnimi obrambnimi obzidji v Evropi. Znotraj obzidja je mirno mesto z ozkimi ulicami. Zanimivo je tudi, da mesto leži na ravnem za razliko od večine, ki ležijo na gričih.
Vzpela sva se na enega izmed stolpov in razgled na Lucco je bil fenomenalen, kljub nekoliko slabšemu vremenu.
Po priporočilu Lonelyja sva obiskala Pizzeria de Felice. Z eno besedo slastno. Vsekakor je potrebno poskusiti t.i. focaccine.
Na koncu sva si še ogledala Luško katedralo, ki je posvečena Sv.Martinu, rimskemu vojaku.
Dan sva zaključila s prihodom v mesto Pisa. Rezerviran sva imela B&B Certe Notti, sicer nekoliko na obrobju mesta, v bližini letališča, a cenovno ugoden. Prav tako naju je pozitivno presenetil z urejenostjo in prijaznostjo osebja.
28.4.2015, Torek
Pisa
Jutro je kazalo, da nama bo vremensko dan naklonjen. Ogledala sva si znameniti Pise, kot so poševni stolp, ter katedrala.
Iz Pise sva se odpravila nazaj proti Lucci. Želela sva si ogledati Ponte della Maddalena ali Hudičev most v bližini Bagni di Lucce. Po krajevni legendi naj bi most zgradil hudič, v zameno pa dobil prvo dušo, ki bi prečkala ta most. Vaščani so se s pogojem strinjali. Ko je bil most zgrajen pa so čezenj poslali psa.
Naprej naju je pot peljala med vinogradi in prelepo pokrajino proti mestu Vinci. Mesto leži na hribu in je rojstni kraj Leonarda da Vincija. Ogledala sva si muzej Leonardino, kjer so na voljo leseni predmeti Leonardovih strojev, njegovi zapiski itd.
Pribl. 2 km stran stoji njegova preprosta rojstna hiša, Casa di Leonardo.
Dan sva zaključila v mestu Poggibonsi.
29.4.2015, Sreda
Zbudila sva se v prelepo jutro med vinogradi, na turistični kmetiji La Moraia, ki jo najdete tukaj na Bookingu. Po jutranjem uživanju ob kavici, sva se podala na daljši izlet po osrednji Toskani, s sledečimi mesti.
San Gimignano
Je v srednjem veku ležalo na glavni romarski poti iz S Evrope v Rim. Vse dokler ni mesti opustošila kuga je bilo zelo uspešno. Opomoglo si je ponovno po 2.sv.vojni.
San Gimignano ali mesto lepih stolpov je eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Toskani. Od prvotnih 76 stolpov jih je ostalo le še 14. Stolpi so brez okenskih odprtin in so takrat simbolizirali bogastvo lastnikov.
Volttera
Kot večina etruščanskih mest,Voltera stoji na planoti od koder se odpirajo razgledi na okoliške griče. Ker sva v Volttero prišla ob uri, ko je bilo bolj ko ne vse zaprto, sva se samo sprehodila in uživala ob razgledu, ter dobri kavici.
Colle di Val`Elsa
Sestavlja jo spodnje in zgornje mesto. Peš sva se šla na zgornje t.i. Colle Alti. Na vrhu je bil prelep razgled, med ulicami pa popolna tišina o turistih pa ne duha ne sluha. Mestece me je povsem prevzelo. V eni izmed restavracij sva poskusila lokalno rdeče vino.
Monteriggioni
Popolno ga obkrožajo visoki zidovi s 14 stolpi, katere je Dante primerjal s titani, čuvaji najglobljega dela pekla.
30.4.2015, Četrtek
Zjutraj sva se odpravila po okolici Chiantija proti Sieni. Pot je bila zelo lepa in zanimiva. Vozila sva se med vinogradi, prelepimi polji in kmetijami.
Prva postaja je bila Castellina in Chianti. Ker se je mesto ob najinem prihodu šele začelo prebujati, sva se na hitro sprehodila po centru, nakupila nekaj spominkov in vina, ter se odpravila naprej proti Radda in Chianti, ter Gaiole in Chianti, kjer sva si ogledala grad Meleto iz 13 stoletja, ter na zadnje še Castello di Brolio.
Siena
Zvečer sva prispela v Sieno. Kljub utrujenosti sva se odločila za krajši sprehod po centru. Bilo je super, sončno zahod in že prazne ulice so poskrbele za dvig razpoloženja. Za piko na i ob koncu dneva pa je poskrbel GROM z več kot odličnim sladoledom.
Siena je razdeljena na sedem župnij, ki jih zastopajo živalski simboli. Je mesto strmih srednjeveških ulic, ki obkrožajo Piazzo del Campo.
1.5.2015, Petek
Dopoldne sva si vzela čas za ogled Siene.
Sprehodila sva se do Piazza del Campo, ki je iz 12. stoletja. Na trgu stoji vodnjak Fonte Gaia, okrašen s kipi. Trenutni vodnjak na trgu je kopija. Originalnega so odmaknili, zaradi vremenskih vplivov. Relief na vodnjaku upodablja Adama in Evo, Madono in otroka.
Najslavnejši toskanski festival t.i. Sienski Palio poteka vsako leto na Campu. Gre za tekmo na konjih brez sedla.
Pot sva nadaljevala proti Pienzi, po prelepi pokrajini.
Prenočišče v Sieni
Za spanje v Sieni sva izbrala ta hostel, ki ga najdete tudi na Bookingu.
Pienza
V renesansi je mestno jedro Pienze v celoti obnovil papež Pij II. Svoje rojstno mesto je želel spremeniti v idealno renesančno mesto. Uresničenih je bilo le nekaj stavb.
Ob koncu dneva sva se ustavila še na eni izmed kmetij. Poskusila vino, olivno olje, ter druge dobrote.
2.5.2015, Sobota
Monterpulciano
Montepulciano je najvišje ležeče Toskansko mesto. Obdaja ga obzidje, za njem pa natrpane ulice.
Cortona
Je med najstarejšimi Toskanskimi mesti. Ustanovili so jo Etruščani.
Arrezo
Kot zadnje izmed Toskanskih mest sva si ogledala še mesto Arrezo. Velja za enega najbogatejših mest v Toskani, kjer izdelujejo zlat nakit za prodajo po vsej Evropi. Mesto je znano po freskah Piera della Francesce in po starinski tržnici.
Ob prihodu je bilo mestno jedro odeto v starinsko tržnico. Bilo je neverjetno kaj vse so imeli na razpolago za kupit.
Tako sva prišla do zadnjega začrtanega cilja v Toskani. Pot je sledila proti Riminiju, kjer sva prespala v hotelu Arabesco, naslednji dan pa proti domu.
Obisk Toskane je res nekaj posebnega, saj pav vsak lahko v njen najde kaj zase in se domov vrne s samimi pozitivnimi mislimi, kot midva.
In drevored se je spremenil v Toskano,
grozdje še ni bilo obrano.
Sredi sončnic je stala ena vila
in tam sem ti povedala,
da me mama ni pustila,
da sem vsa leta tu stala,
in da bom vedno tvoja mala
Toskana.
(Bilbi)
Preberite si popotovanje čez Toskano do Rima:
https://vodič.com/po-poteh/2013/05/vse-poti-vodijo-v-rim-road-trip/
Viri: Svetovni popotnik, Firence in Toskana
Slike: Martin Helbing & Metka Slatinek