V prvih civilizacijah je bilo potepuštvo razumljeno kot stanje trpljenja. Tako je bila najhujša kazen v starih civilizacijah izgon iz rojstnega kraja in prepoved vrnitve.
Mnogo kasneje so potovanja začeli dojemati tudi iz drugih vidikov. Skoraj vsak narod je skušal raziskati sosednja območja. Ta težnja je pripomogla, da je človek raziskal kontinente.
Za začetek se dotaknimo Grške civilizacije, katere simbol je Odisej. Mit popotnika, ki prekorači meje neznanega.
Grki so potovali, zaradi iskanja redkih kamnin, na ta način so nastajale prve kolonije. V tem času je nastal tudi poklic vodič, katerega naloga je bila spremljati tujce na zanimive kraje, jim pripovedovati mite, legende, ter zgodovino. Tako je v stari Grčiji poklic vodič pridobival vse bolj na pomenu. Rimska kultura se je v pomenu potovanj razlikovala od Grške.
Če je pri Grkih veljalo potovanje kot intelektualna dogodivščina, so Rimljani skozi zgodovino potovali zato, da osvajajo ozemlja. Rimski popotnik je bil človek vojne. Ob tem pa so Rimljani zgradili najobširnejšo cestno povezavo do tedaj. Prav tako v tem času nastane knjižnica, kjer so bile zbrane informacije o možnih postankih po poteh. Z asimilacijo Grške kulture uvedejo Rimljani v svoje navade užitek potovanja, obisk termalnih vod, beg v daljne dežele. Vse več ljudi začne potovati.
S prehodom v srednji vek se tudi potovalne navade ljudi spremenijo. Potrebe po potovanju so vse manjše, saj vse kar ljudje potrebujejo predelajo znotraj fevdalnega ozemlja. Potujejo le še duhovniki, katerih namen je pokristjanjevanje. Po 10 st. pride do sprememb, saj mesta doživijo preporod. Nastaneta dve kategoriji popotnikov, trubadurji, ki so zabavali plemiče in pustolovski vitezi. Prav tako se začne romanje v svete kraje.
Z oblikovanjem prvih držav in propadanjem fevdalnega sistema, se po zaspanem srednjem veku, začenja faza renesanse, kjer ima umetnost odprto pot, spreminjati se začne mentaliteta ljudi, kar pa se pozna tudi na potovanjih. Prva popularna potovanja imajo svoj začetek v romanju kristjanov v Rim po odpustek, ki ga je podelil le papež. V renesansi potovanje dobi nove razsežnosti. Začnejo tiskati vodič namenjen popotnikom. Prvi vodič je bil natisnjen leta 1552, z naslovom La quide des chemins de France (Vodič po poteh Francije). Natisnil ga je Carlo Estienne.
Proti koncu 18 st., človek doživi popolno preobrazbo. Mesto postane kraj pogube, svoboda dobi nov pomen in razsežnosti. Človek se zateče v naravo, podeželje, morje in gore. Z razvojem pride do novih oblik turizma, turizem pa dobi nove razsežnosti z uporabo motorjev in avtomobilov.