Spet je za nami prekrasen, sončen vikend, ki se ga je splačalo izkoristiti s pohodom na Uršljo goro. Prvič sem se na Uršljo goro odpravila pred tremi leti, še vedno pa ostaja na mojem seznamu med najbolj priljubljenimi (do sedaj doseženimi) Slovenskimi gorami.
Poti na Uršljo goro je kar nekaj, meni pa najbolj prija štart iz Naravskih ledin.
Sam vzpon iz omenjene začetne točke do vrha Uršlje gore, traja prib. 1,5 ure. Med samo potjo se najde tudi kakšna klop in miza, za kratki počitek.
Je pa ta dan, lepo, toplo vreme privabilo na Uršljo goro kar precej ljudi. Posledično je umirjenost bilo bolj težko najti. A tudi v bolj razigrani sliki, jo je bilo lepo doživet.
Cerkev Sv.Uršule velja za najvišje ležečo cerkev v Sloveniji. Poleg nje se nahaja Planinski dom, kjer me njihova prijaznost vedno znova preseneti.
Postanek in kosilo na eni izmed klop, ob družbi prijetne družine s katero malo poklepetamo. Med tem se nam pridruži še prodajalec spominkov, seveda si enostavno moram privoščiti en obesek svoje najljubše gore. Gospod izdeluje spominke in jih v nahrbtniku prinaša na vrh, ter prijazno nagovarja mimoidoče. Potem pa naprej v iskanje malo miru in občudovanje razgleda.
V družbi psičke bessy, ki je prvič zmogla priti tako visoko. Upam, da jo še kdaj prepričam, da skoči v moj avto. Čeprav mislim, da ji ob družbi vseh mimoidočih psov prav nič ni manjkalo 🙂
Od zgoraj stoji tudi oddajnik, tako, da se iz drugih vrhov in nižine hitro prepozna katera je Uršlja gora.
