Sapa – veliko razocaranje

Kar na zacetku naj povem, da je bila Sapa veliko razocaranje, a zaradi vremena, ne zaradi kraja samega. Ampak gremo po vrsti.

Okoli petih zjutraj je vlak prispel v Lao Cai, ki je izhodisce za Sapo, ki je kaksnih 50 min oddaljena. Se preden se je vlak dobro ustavil je bilo na vlaku nekaj skavtov, ki so agresivno iskali potnike za mini buse. Vietnamci imajo zelo neprijetno taktiko, da mini bus ne odrine dokler ni poln. Kljub temmu, da nekateri v njem sedijo ze pol ure, se vedno ne kaze da bo krenil. Tako smo se tujci dobro zorganizirali, da gremo vsi z istim, saj je bilo to zagotovilo, da bomo cim prej krenili. Razen enega par, ki smo ju cakali, ker sta komplicirala, da ne data 50.000 dongov ampak 40.000, kar je 40 centov razlike, za 50 minut voznje.

Ze pot na Sapo je kazala, da vreme ne bo kaj prida, a na zalost slabse kot je bilo ni moglo biti. Megla kot v kaksnem filmu. Hitro smo si nasli hotele, tudi tukaj so nas cakali ponudniki, nekateri pa so ze imeli organizirane in upal sem, da se malo vlezem in da se bo megla kasneje koncno razkadila. Upanje je bilo zamanj, saj je bila vedno hujsa. Kljub temmu sem se odpravil malo raziskovati po mestu, ki ni bilo kaj zanimivo, saj nisi videl dlje kot 20 m. Nato sem se odpravil na obisk bliznje vasi s plemenom, ki je ena glavnih znamenitosti za to obmocje. Tudi to je bila slaba odlocitev. To pleme me niti malo pritegnilo, saj so bili zelo posilicni s svojimi izdelki in kar niso nehali gnjaviti, da kaj kupim. Na koncu sem gospo, ki mi je sledila pol ure dobil na finto (da bi cim manj zapravil) ponujala mi je dve zapestnici za 15000, jaz pa sem rekel, da ji dam 10000 za eno. Tako sem zapravil 5000 dongov manj za zapestnico, ki mi sploh ni bila vsec. Kljub temu se mi je na koncu zdelo napacno, da sem na silo nekaj kupil, saj to daje napacen vtis o turistih. Pot je cel cas vodila navzdol in hitro mi je postalo jasno, da bom moral tudi nazaj. Zraven vsega je bilo se polno blata, tako da ni bilo prijetno. Na dnu doline je bil manjsi slap in par hisk, kjer so ziveli, prav tako pa so predstavljali razne plese. Kar hitro sem se obrnil, saj sem vedel, da me caka se dolga pot. Mocno mi je postalo ze vroce zaradi velike vlage, a iz inata nisem hotel prevoza z motorjem, ker je na zacetku zahtevala 5$ za dve minuti voznje.

Ko sem prisel nazaj v mesto, se je pokazalo nekaj upanja za lepse vreme, ki pa je izplamtelo v dveh minutah. Samo obnil sem se dvakrat in spet je bilo vse v megli. Se nikoli nisem videl tako hitrega spreminjanja vremena. Megla je kar pihala skozi mesto in videlo se je kako hitro se premika. Malo sem obiskal trznico, ki je bila edina svetla tocka Sape, pojedel Bun Cha in se malo razgledal naokoli. Potem sem sel se malo po kraju, kjer so zenice iz vasi na posebnem prostoru prodajale svoje izdelke in se zraven drle Buy something from me, kar je zvenelo bolj Buy something for me. Drugace pa so se samo pogovarjale med sabo, pac cvekale.

Malo sem se se sprehodil po vasi in delal nacrt za naprej, drugace pa cel cas gledal vreme, ki ni kazalo znakov izboljsanja. In tako je padla odlocitev, da se se isti dan vrnem v Hanoi, saj se tukaj vreme ne bo spremenili in raje prezivim se en dan v Hanoiju, ki se mi je zdel super, kot pa v Sapi, kjer ne vidim 20m pred sabo.

Ta opis ni bil misljen kot antipropaganda Sape. Glede na slike, ki sem jih videl , najdete v Sapi res cudovite rizeve terase (razlog zakaj pridejo turisti v Sapo, zraven obiska odrocnih vasic). Zelo pomembno je samo, da greste pravi cas, ki pa ni zima v severnem Vietnamu, saj je takrat megla vsaki dan. Obiscite jo raje v pravem casu,ali si jo pustite za kdaj drugic.

Nazaj na glavno stran potovanja Vietnam, Laos in Kambodža.