Dunaj – Doha – Hanoi

Takole, pa se je spet zacelo. 27. novembra sem se odpravil na enomesecno potovanje po Vietnamu, Laosu in Kambodzi in vsakih nekaj dni bom opisal kaj se je na poti dogajalo.

Qatar Airways

To je bil moj prvi let s Qatar Airways in prav zanimalo me je, ce bo kaksna vecja razlika v primerjavi z ostalimi letalskimi druzbami, ki so praviloma kar nekaj cenejse. Tokrat sem izbral Qatar iz preprostega razloga, ker je bila njihova karta najcenejsa (zelel sem karto do Hanoija in povratek iz Ho Chi Minha).

Na kratko receno ni bilo nobene bistvene razlike. Prednost je bila mogoce v moznosti ogleda poljubnih filmov. Seveda so mi dodelili sedez, kjer ekran ni delal (ocitno se to dogaja tudi pri najboljsih), ampak je bilo letalo na pol prazno tako da sem se enostavno presedel. Kar se tice hrane na letalu, je bla primerljiva z ostalimi druzbami, mogoce so malo vec krat postregli pijaco.

Na zalost sem moral v Dohi cakati kar devet ur za naslednje letalo. Sem mislil, da bo letalisce zanimivo in da mi bo hitro minilo, a se je izkazalo za nic kaj posebnega. Razen duty free shopa s kar visokimi cenami in dveh Costa kavarn, ni bilo na tem delu letalisca skoraj nic. Tudi glede ponudbe hrane je bilo zelo slabo. Skratka spet malo razocaranje za arabki sloves, ali pa so samo bila pricakovanja malo bolj visoka.

Tako sem zelel vsaj malo prespati teh devet ur, a mi nikakor ni uspelo. Zraven neudonih stolov, so imelu tudi zelo neudobne lezalnike. Verjetno se ta, ki jih je oblikoval, ni nikoli poskusal vlecti na njih, saj bi hitro ugotovil, da niso primerni za spanje. Na koncu sem zamenjal lezalnik z dvema stoloma, kjer ni bilo pregrade, da sem lahko vsaj malo zaspal.

Pot do Bangkoka je bila v nekoliko vecjem letalu in tudi vec potnikov je bilo. Na postanek v Bangkoku sem skoraj pozabil, saj ni bil nikjer napisan, a smo spet izgubili nekaj casa. Nekaj, ki nas je nadaljevalo pot do Hanoija smo ostali na letalu, med tem ko so ga cistilci pospravili in se je nanj vsipalo veliko novih potnikov, vecinoma vietnamcev.

Kljub temu, da je bila pot dolga samo dve uri, se je zelo vlekla, saj sem bil ze postano utrujen. Tudi televizije nisem vec mogel gledati, saj so me od blizine ekrana ze bolele oci. Dva filma in 5 delov Prijatljev je pac bilo dovolj.

Pot iz letalisca v Hanoi

Tako sem se ze pocasi zacel psiholosko pripravljati na dogajanje na letaliscu, glede na slabe izkusnje iz Indije. Vizo za Vietnam sem imel v obliki “on arrival”, kar pomeni, da sem si pred tem preko interneta kupil (24$) neke vrste povabilo, vizo pa bom dobil na letaliscu. Tam sem samo izpolnil obrazec in placal se 50$ za vizo.

Za voznjo iz letalisca sem se tokrat zelo dobro pripravil, saj so v Lonely Planet spet bila opozorila za razne trike prevoznikov. Kar hitro, ko sem prisel ven, so me napadli, a sem jih zelo  hitro odgnal in se delal, da vem kam grem. Iskal sem mini bus od Vietnam Airlines, ki je vozil v mesto za cca.3$. Ker ga takoj nisem nasel, sem vprasal nekega varnostnika, ki mi je prijazno pokazal v katero smer moram iti. Prisel sem do prvega in mi je ponudil prevoz za 2$, a sem hitro ugotovil, da se hitro ne bomo krenili, ker je bil njegov mini bus cisto prazen. Pogoj za odhod pa je seveda, da je cisto poln. Tako sem prisel do drugega, ki pa je ze imel cisto polnega. Notri je ze bilo 14 vietnamcev in dva tujca. Zahteval je10$, a sem mu hitro povedal, da mu da tocno 3$ in niti centa vec. Ko sem videl, da bom moral sedeti na neki skatli, namesto na sedezu, sem si skoraj premislil. Potem sem vseeno raje sel znjim, saj je bil odhod takoj, bog ve kako dolgo bi se moral drugace cakati in glede na to, da nisem dobro spal ze kaksnih 30 ur in da je bilo do mesta se cca. 1 uro, sem si rekel, da bom se malo potrpel. Prav tako mi je rekel, da se bo nekaj mest hitro sprostilo in bom lazje sedel. Kot je obicajno, smo na koncu ostali samo trije turisti, ki nas je zapeljal v stari del mesta, kjer je glavno dogajanje v Hanoiju. Zelo sem bil vesel, da sem ze imel rezerviran hotel, saj sem tocno vedel kam grem, z voznikom pa sem se dogovoril, da me pelje tocno do njega.

Hotel v Hanoiju

Hotel sem si rezerviral preko Bookinga (Violet Hotel). Cena za tri noci je bila 27 evrov. Na prvi pogled ni bil kaj posebnega (v primerjavi s slikami). Dobil pa sem super sobo. Zanimivo je bilo to, da je bila enaka cena za tri razlicne sobe in sem seveda rezerviral najboljso (kao Deluxe). Dobil pa sem zelo lepo sobo s kar dvema zakonskima posteljema, LCD televizorjem, vroco vodo, brisace, skratka, tako kot mora bili. Lastnik mi je sicer nekaj govoril, da me bo jutri dal v drugo sobo, a niti nisem imel kaj proti, ker je bila prav tako lepa, samo da je imela samo eno veliko posteljo.

Kljub temu, da je bila ura ze 12 ponoci, sem se odlocil, da skocim se malo ven, po kaksno vodo ali kaj pojest. Lastnik me je opozoril, da moram paziti pred kaksnimi lopovi in res je bil obcutek, ko sem stopil na ulico, dokaj neprijeten. Ozke, zatemnjene ulice, kjer se kar hitro izgubis. Tako sem sel samo hitro gor in dol in se ustavil pri eni ulicni “restavraciji”, da nekaj pojem. Posadili so me na mali, plasticni stol, za katerega nisem mislil, da bo zdrzal mojo tezo. Tudi vsi ostali so sedeli na enakih stolih. V tej restavraciji so stregli najbolj znacilno vietnamsko juho (Pho). Gre za juho z rezanci (noodles), kar dosti neke zelene rastline, podobne petersilju in dodatkom mesa. V mojem primeru je bila govedina. Zelo dobra juha, ki je se posebej pasala, glede na to, da je bilo kar hladno. Na vrsti je bilo spanje.

Nazaj na glavno stran potovanja Vietnam, Laos in Kambodža.