Angkor Wat

Kot receno, bujenje ob 4h zjutraj in 6km s kolesom po trdi temi. Sicer nisem bil sam, saj je to, zraven soncnega zahoda, najbolj popularen cas za ogled temlja, a kljub temu sem bil presenecen koliko ljudi je bilo ze ob taki uri odpravljenih tja. Tam smo se potem postavili ob jezero in cakali na soncni vzhod, kot kaksni vojaki, ki so vcasih cakali pred napadom. Bilo nas je na stotine.

O Angkor Watu ne bom pisal veliko. Najvecji verski objekt na svetu, super zadeva, oh in sploh. Napisal bom samo to, da ne pozabim. Kamnite stvari so bile namenjene samo bogovom, zraven vsega tega so bile se notri hise in ostalo, saj je bilo to mesto, ki je na vrhuncu moci stelo okoli 1 mio. prebivalcev. V tem casu je imel London 50.000 prebivalcev.

Vse skupaj si lahko ogledas v enem dnevu (karta 20$) in ne rabis tri dni (karta 40$), razen ce bi rad bil vsak dan malo. Ce sem si jaz ogledal vse v enem dnevu s kolesom, si lahko se toliko prej z tuk tukom, avtom ali busom. Prekolesaril sem kaksnih 40-50km.

Sedaj pa k zanimivim zgodbam.

Ob kaksnih 10h sem opazil, da so se mi na riti malo utrgale hlace. Nic hudega, ce se zaradi kolesarjenja ne bil luknja pocasi vecala ali se ob kakem hitrem vzponu na kamen se hitreje sirila. No, drugo polovico dneva sem tako hodil po templih s polovico riti zunaj. Sedaj ni bilo casa za taksne malenkosti.

Ko sem si sel drugic ogledat Byon tempelj, je neka zensko zapeljala tik ob meni in me malo izrinila na makedam. Pri tem sem si predr gumo in videl sem, da bo mojega dneva pocasi konec. Malo sem bil jezen, ker sem zelel se fotografije soncnega zahoda, a je bilo po drugi strani cel dan kamnov ze cisto dovolj, tako da sem rekel da se odpravim nazaj v mesto. Prvi tuk tuk je zahteval 10$, z drugim sma se zdilala za 4$.

Ko sem prisel nazaj v hotel, sem videl, da je tudi Izraelec bil v Angkor Watu. Peljal se je s tuk tukom, ki mu je kasiral 25$, kar je kar vredu cena, za skoraj cel dan in veliko turo po templjih. Seveda je na veliko komentiral svoje stroske. Potem sma sla se malo v mesto, a je bil spet malo cuden, saj se nikjer ni zelel vsesti hotel je iti na trznico, kjer ni hotel nic kupiti itd.

Celodnevno kolesarjenje po soncu me je do dobra segrelo. Cel vecer se nisem mogel ohladiti. Se nikoli se nisem tako potil, ne da bi kaj delal.

Ko sem vrnil kolo, sem videl, da bi ze danes lahko sel naprej v Phnom Pehn in si tako kupil karto za nocni bus. Tudi Izraelec se mi je pridruzil. Na zalost sma kljub temmu moral placati za prvo noc, ko sma prisla ob 3h in za zadnjo, ko nisma prespala, a je kljub temu bilo vredu, saj bom prihranil en dan. Ob pol noci sma tako sla na nocni bus za Phnom Pehn.

Nazaj na glavno stran potovanja Vietnam, Laos in Kambodža.