Ponovno je čas za izlet po čudoviti Italiji. Sicer sva se tokrat želela odpraviti v Španijo, a sva si na koncu premislila in ponovno pripravila načrt za izlet po Italiji.
Gremo po vrsti, tako kot je bilo po dnevih.
Benetke
Za prvi dan so bile na vrsti Benetke, kjer nisem bil že kar nekaj časa. Glede na to, da sva se na pot odpravila z avtom, sem najprej preveril, kako je s parkiranjem. Najbolj ugodno in priročno je parkirišče tik pred mostom v Benetke, mislim, da je tabla za Camping. Cena je 4,5€ na dan. Temu je potrebno prišteti še 3€ za povratno bus karto. Za krajši obisk in več oseb, je mogoče bolj poceni in priročno, če parkirate v Benetkah, za dve osebi in nekajurni postanek pa ne.
Ko sva iztopila v Benetkah na avtobusni postaji, najprej sploh nisem imel občutka, da bi prišel v kakšno posebno mesto. S tem mislim, da je na vodi in je znano po tem, da je cel čas gužva.
Sicer je bilo nekoliko več ljudi, ampak kakor hitro sva se premaknila, ni bilo več takšne gneče, kot sem jo imel v spominu.
Glavni cilj večine je trg San Marco, kjer imate dve možnosti: ali se tja odpravite peš ali pa s prevozom. Midva sva se odpravila peš, nazaj pa s čolnom, saj je hoje v eno stran za več kot eno uro.
Pot je dokaj dobro označena, tako da samo slediš napisom.
Kot sem rekel, na začetku ptoi je bilo zelo malo turistov, tako da sem že upal, da bo bolje, kot takrat, ko sem bil prvič. Takrat sem bil v času karnevala in se spomnim, da smo cel čas hodili v kolonah, takšna gneča je bila.
Tudi cene so bile zelo ugodne, saj veliko ljudi zna strašiti z gromozanskimi cenami v Benetkah. Crosont in kava 2,5€, testenine 9€, … to sta samo dve, ki sem jih opazil po poti. Seveda to velja za bolj običajne restavracije.
Veliki kanal prečkaš pri mostu Rialto, kjer se že opazi veliko večjo gnečo. Tudi zaradi tržnice in drugih stojnic s spominki.
Od tam sva pot nadaljevala proti Markovem trgu, ob prihodu pa naletela na tisto gnečo, ki jo pričakuješ. Markov trg je bil na pol popljavljen, tako da so vsi ljudje imel manj prostora in bili nekoliko bolj stisnjeni na suhih delih. Veliko pa jih je po vodi hodilo kar bosih.
Ker sva bila nekoliko bolj pozna, ko sva imela v načrtu, je bila gužva za baziliko Sv. Marka že zelo velika, tako da sva si premislila. Tudi Doževe palače na žalost nisva obiskala.
Po krajšem ogledu Markovega trga sva se z ladjo (7,5€ na osebo) odpravila nazaj do avtobusne postaje. Kasneje sva naredila še ne krog na lovu za spominki. Beneške maske prodajajo skoraj na vsakem koraku, na prvi pogled pa je razlika med njimi v tem ali so narejene na Kitajskem ali v Benetkah. Veliko imajo tudi Murano stekla, kjer so me cene prijetno presenetile, saj niso bile pretirane, imeli pa so tudi kar nekaj akcij, kjer je bil dodaten 25% popust.
Odpravila sva se nazaj do avta in proti Veroni.
Verona
V Verono sva prispela pozno popoldan in sva se najprej odpravila do najinega prenočišča, ki je bilo na obrobju Verone. Proti večeru sva se samo še odpravila v trgovino po manjši nakup. Oba sva bila navdušena nad zanimivimi italijanskimi produkti, cena pa so bile kar višje kot pri nas, še posebej za nekatere izdelke. Verjeno bi bilo v Eurospinu ceneje.
Ogled Verone
Lastnik vile, kjer sva spala nama je dal napotek, kjer lahko brezplačno parkirama avto. Pogooglajte Parcheggio Gratuito Verona in tam lahko pustite avto. Če slučajno ni prostora, malo počakajte, da gre kdo ven. Od tam imate samo nekaj korakov do središča mesta preko mosta Ponte Pietra, ki tako ali tako velja za eno izmed znamenitosti v Veroni, saj gre za enega izmed dveh prvotnih mostov.
Ko sva prišla do Duomo, sva ugotovila, da bo najceneje nakup Verona carda za 18€ za 24h. Vključene imaš vse štiri večje cerkve, Areno ter druge muzeje.
Moram reči, da me je veorna prijetno presenetila, saj se je od mojega prvega obiska sploh nisem spomnil, razen tega, da smo obiskali Julijin balkon, kjer je tudi še danes daleč največ turistov in je zelo oblegan.
Tipični italijanski still mesta z zanimivo arhitekturo, cerkvami na vsakem koraku, prijetnimi restavracijami in bari. Poseb moram izpostaviti Piazza Erbo in bližnji Piazza dei Signori, ki je nekakšen center starega dela in je zelo lep trg z veliko dogajanja.
Mimo Julijinega balkona, kjer je pravi turistični kaos, sva se odpravila do Arena, ki je bila prav tako pravo razočaranje. Vse kaj je lepega vidiš že od zunaj, tako da če bi moral plačati posebej vstopnino 10€, kolikor znaša, bi bil zelo razočaran. Znoraj arene so imeli vse pripravljeno za koncerte, ki trajajo vso leto, tako da je bila celotna arena obložena z “umetnimi” stoli in od nje je bilo bolj malo.
Pred areno je prijeten trg Bra z manjšim parkom in prijetnimi restavracijami. Midva sva se odpravila še na ogled muzeja in mostu Castelvecchio. tudi tukaj lahko rečem, da je bil muzej pravo razočaranje, saj ni imel niti ene stvari, ki bi nekoliko iztopala in bi bila nekaj posnega. V njem najdete ogromno slik, fresk in nekaj orožja. Priporočam edino, če vas te stvari res zanimajo ali še niste videli veliko tega. Most v bližini je bolj zanimiv, preko katerga se lahko sprehodite.
Po muzeju sva se odpravila na kosilo in v bližini našla restavracijo Osteria il Ciottolo. Zelo prijetna restavracija v italijanskem stilu. Jedla sva polento z gobami in sirom ter domače testenine v mesom (tradicionalno jed iz Verone). S steklenico velike vode in 1/4l vina sva plačala 31€.
Počasi sva se odpravila proti prenočišču. Spala sva v Villa Vivianella, ki je nekoliko dotrajana hiša na obrobju Verone, kljub temu pa je bilo s prenočiščem vse vredu. Ogromna soba za štiri osebe (dve spalnici), velika kuhinja in jedilnica, kopalnica, … zunaj pa še lep razgled iz hriba in lepo opremljena terasa. Cena je bila 120€ za dve nočitvi.
Gardsko jezero
Zjutraj sva se odpravila proti Gardskemu jezeru. Bilo je dobro uro vožnje, cilj pa je bil kraj Malcesine. Na žalost je bilo za cel dan napovedano slabo vreme, tako nisva vedela kako bo izpadlo. In ni bilo najboljše.
V Malcesine sva se odpravila, ker od vam vozi vlečnica na Monte Baldo, višina cca. 1500 od kod naj bi bil zelo lep pogled na jezero, zraven tega pa odlične možnosti za sprehode. Gre za tako veliko višinsko razliko, da se menja kar nekaj podnebnih pasov, temu delu pa pravijo tudi vrt Italije, zaradi tako raznolikega rastja na enem predelu.
Na vrhu pa veliko razočaranje, saj je bila megla in ni bilo videti, da se bo umaknila. Kar več kot dve uri sva vztrajala, ampak se je samo enkrat za zelo kratek čas pokazal pogled na Gardsko jezero. Ni nama preostalo drugega, kot da se spustiva dol. Na prvi postaji, ki je dokaj nizko, je bilo vreme super, tako da sva se od tam odpravila peš do dol, da sva videla vsaj nekaj razgleda.
Vseeno priporočam obisk Monte Baldo, preverite edino vreme, da ne bo slaba napoved, ker se ne bo nič videlo. Če ste že tam, pa se tako vidi gor, kakšno je vreme. Lahko se tudi z avtom odpeljete do prve postaje in prihranite 4€, od spodaj je cena 22€ na osebo. Tudi nekaj brezplačnih parkirišč se je tam našlo, medtem ko je spodaj garažna hiša.
Po spustu sva obiskala še grad v kraje Mascesine, ki je vreden obiska. Poskrbite edino, da boste kupili kombinirano karto za gondolo in grad, da prihranite 3€. Midva nisva in sva tako za karto plačala 6€ namesto 3€.
Na poti proti jugu sva se ustavila še v Punta San Vigilio, vendar je na žalost spet začelo deževati. Malo sva si ogledala, ampak kaj drugega kot lepega hotela tam nisva videla, sva pa zasledila priporočila zaogled tega kraja, tako da nekaj mora biti tukaj. Verjetno je kaj povezano s plažo, ki je zaradi dežja nisva obiskala, pa mislim, da sem videl, da je vstopnina 8€ za na plažo. Ne me za besedo držat.
Za konec Gardskega jezera pa sva se odpeljala do juga v kraj Sirmione. To pa je nekaj! Vseekakor zelo priporočam za ogled. Čudovit mali kraj na koncu dolgega polotoka. Starinsko mesto, zelo veliko turistov, verjetno v poletnih mesecih še dva krat več, ampak res nekaj posebnega. Malo sva se sprehodila po mestu, šla na večerjo in sladoled in se nato odpravila proti prenočišču., ki je že bil na poti proti Rimu.
Na poti v Rim
Glede na to, da je pot do Rima kar dolga, sva gledala kaj bi si na poti še lahko ogledala in našla dva res odlična kraja.
Prvi je bil Orvieto. Na žalost je bil dež, ampak starinsko mesto na griču, ki ga vsekakor morate obiskati. Zelo fotogenično od daleč in od znotraj, kjer je glavna znamenitost katedrala, katero pročelje so gradili kar 300 let. In res je nekaj posebnega.
Obiskala sva tudi muzej, ki je nasproti cerkve, a ni bil nič kaj posebnega (bil je dež). Pred odhodom sva se ustavila še za kosilo, kjer sem poizkusil domače testenine s tartufi in bile so odlične. Umbrija naj bi bila znana po tartufih, tako da jih bom v prihodnjih dneh še poskusil.
Naslednje mesto pa kot iz drugega planeta. Civita di Bagnoregio. Res sanjsko. Ustaviš se na koncu kraja Bagnoregio in se po ozkem mostu sprehodiš v mesto Civita, ki je prav tako na skalni pečini. Če ste z avtom, se lahko zapeljete čisto do tja, da ne boste rabili preveč v hrib hoditi. Ko se peljete proti končnemu mestu in vidite parkirišče, lahko parkirate tam, ampak je veliko bolje, da zavijete desno mimo parkirišča in se peljete okoli in naprej ter parkirate pod mostom. Tako bo najmanj hoje.
Sicer pa še opozorilo, da je vstopnina v vasico na griču 3€, ob nedeljah in parznikih pa 6€. Glede na to, da sva bila v nedeljo, sem jih vprašal, če mia lahko pojasnijo zakaj, pa ni bilo odgovora.
V večernih urah sva prispela v Rim, kjer sva se takoj odpravila v najim apartma. Tokrat sva ga najela preko Airbnb in je bil res nekaj posebnega. Odlično oprevljeno stanovanje z vsem, celo ogromnim balkonom ali kot je rekla lastnica: it is a penthouse.
Vse poti vodijo v Rim
Tudi v najinem primeru je bilo tako. Metro sva imela tik ob apartmaju, tako da sva se naslednje jutro podala v mesto. Cena ene vožnje je 1,5€, imajo pa tudi karto za 24h za 7€. Glede na razporeditev znamenitosti, ki sva si jih želela ogledati, se nama je prvi dan bolj izplačalo kupiti dve navadni karti, za drugi pa tisto za 24h.
O znamenitostih Rima tokrat ne bom na dolgo in široko. Na hitro jih bom samo naštel, tisto kar sva si ogledala in dodal kakšen kratek komentar.
Znamenitosti Rima:
- Trg in bazilika sv. Petra – odlično za videti, pripravite se na čakanje.
- Vatikanski muzeji – noro dobro, čeprav bi za razumevanje vsega potreboval kakšen mesec. Dolga vrsta za vstop, čakanje več kot dve uri. Cena 16€, preko spleta je možno kupit karto za 20€ brez čakanja ali preko vodičev, ki te tam obletavajo za 30€-33€ (ali nekaj več, če bi želeli tudi vodenje).
- Sikstinska kapela – v sklopu vatikanskih muzejev. Je bila malo razočaranje, saj smo bili kot sardele.
- Kolosej – čudovit, tik ob metroju, spet se pripravite na gužvo
- Pantheon – brezplačno, mogočno, cool.
- Fontana di Trevi – čudovita, brezplačno, seveda gužva, vredno ogleda.
- Španske stopnice – čudovite, ampak na njih brez sladoleda. Vas bo spomnil varnostnik.
- Trg Navona – eden najlepših trgov v Rimu.
Ogromno je še drugih znamenitosti. Preverite kaj vas najbolj zanima.
Za konec naj še povem, da me je Rim res navdušil. Sprejeti je potrebno veliko gužvo ob glavnih znamenitostih, drugače pa je Rim mesto, kjer se povsod nekaj dogaja. Ulice živijo, ljudje klepetajo, hitijo ali pa samo sedijo.
Še se bom vrnil. (za vsaj slučaj sem tudi kovanec v fontano vrgel).
Tivoli
Za današnji dan je bil na sporedu Tivoli. Najprej sva si želela ogledati Hadrianovo vilo, nato pa še Villa d’Este.
Prva me je dokaj navdušila, druga ne, ker je nisva našla 🙂
Pri Hadrianovi vili ne gre samo za vilo, ampak celo posest, ki je ogromno. Mislim, da sem zasledil, da je šlo za največjo posest v rimskem cesarstvo. Danes so seveda samo ostanki tega, nič ni obnovljenega. Prav tako ni veliko informacij na kraju samem. Vredno ogleda, ampak, če ste na tesnem s časom ali ste imeli že v Rimu dovolj kamenja, lahko mirno izpustite.
Na sva se odpravila do Villa d’Este, ki pa je nisva našla. Vem, sliši se smešno, ampak table za dostop z avtom so bile tako kaotično, tako kot tudi promet v tem malem mestu, da sva na koncu obupala in se odpeljala naprej.
Pot sva nadaljevali proti mestu Terni, saj sva si v bližini želela ogledati slapove Marmore.
Upoštevati je treba, da vodo iz reke uporabljajo za elektrarno, tako da vodo v celoti po slapu spustijo samo 3x na dan za eno uro. Mislim, da ob 10h, 15h in 19h. Preverite ure, ker ni sigurno, razen ob 15h, takrat ko sva bila midva.
Na voljo imate dve razgledni točki, med katerimi lahko greste peš ali z avtom. Peš je po cca. 600 stopnicah, tako da je kar naporno. Torej en slap si lahko ogledate od zgoraj, ki je zelo lep, od spodaj pa vidite večjo sliko in več slapov naenkrat. Midva sva začela zgoraj in se nato spustila po stopnicah ter se vrnila nazaj gor. Je kar naporno, tako da se lahko dol peljete tudi z avtom, vendar boste morali pohiteti, saj so odprti samo eno uro.
Spoleto
Pozno popoldan sva obiskala še Spoleto, saj sva imela blizu prenočišče. Čudovit kraj, vsekakor vreden ogleda.
Na začetku sva sicer iskala restavracijo za pozno kosilo, ampak kot je v Italiji v navadi, je bilo vse zaprto. Razen fast fooda. Tako da je na žalost moralo biti to.
Kasneje sva se sprehodila po Spoletu in doživela zelo lep sončni zahod na mesto in duomo, ki je bil obsijan z zlato rumeno barvo. V bližini sva se odločila, da greva še na večerjo, preden se odpravima proti prenočišču.
Tokrat sem se odločil za “turistični meni”, ki so ga sicer povsod odsvetovali, saj naj bi bila v Italiji to najslabša izbira. Na srečo je bilo vse vredu. Predjed pršut, potem testenine in kasneje še zrezek. Vse skupaj za 19€.
Pozno zvečer sva se odpravila do prenočišča, ki je bilo kar nekaj km izven Spoleta. Ko sva prispela na to turistično kmetijo, sem takoj ugotovil, da mi je žal, da nisva imela več časa, ki bi ga lahko prživela tukaj.
To se je potrdilo tudi naslednje jutro s čudovitim razgledom po pokrajni, čudovito okolico in odličnim italijanskim zajtrkom (končno). Bilo je res tip-top in zelo mi je bilo žal, da nisva kakšen dan ali dva ostala samo tukaj.
Montefalco
Prvo mesto na sporedu za danšnji dan je bilo Montefalco.
In to je bilo waw.
Zelo majhen kraj, ki je ograjen z obzidjem. Avto pustima zunaj in se sprehodima po njem. Vse gostilnice, restavracije in trgovine so bilo v detajle urejene. Čudovit kraj, ki ima tudi zelo lep trg, na katerem so v čas najinega prihoda še bili avtomobili, kasneje pa so očitno promet ustalivi, tako da je moral biti kasneje še lepši.
Ogledala sva si muzej in cerkev, v vstopnino pa je bilo vključena tudi degustacija olivnega olja in vina iz okolice. Pri olju sem si zapimnil, da naj bi bilo okoli 300 različnih vrst oljk.
Pri vinu pa, pila sva nekega najbolj znanega, ki je prihajal iz tega kraja, da ga imajo 3 leta v sodih, potem pa še eno leto v steklenicah, preden je pripravljen za prodajo.
Deruta
Naslednji kraj je bil Deruta, ki naj bi bil nekakšen center keramike v Umbriji. Prav tako bolj majhen kraj, kjer hitro ugotoviš, da je keramika glavna umetnost v tem kraju.
Kljub temu, da sva se psihično pripravila, da si boma kupila eno lepo posodo in da bodo cene visoke, so naju vseeno malo presenetili, saj so bile cene res visoke. Seveda je treba povedati, da so bile vse stvari res lepe, unikatne in še kaj. Cene pa od 100€ naprej za malo večji okrasni krožnik.
Tam najdete tudi muzej keramike, ki je prav tako popoldan zaprt, tako da ga na žalost nisma mogla obiskati.
Sva pa se namesto tega odpravila v restavracijo (edino, ki je bila v tem času odprta) in po sreči sem naletel na najboljše špagete, ki sem jih kdaj jedel.
Carbonara s slanino in črnimi tartufi.
Še zdaj se mi cedijo sline, ko se spomnim na njih.
Ne vem zakaj, ampak porcija je bila res mala. Metka, ki je imela podobno jed (špageti) je imela dosti večjo.
Prav butično so izgledali. Ampak od sedaj naprej so to moji najboljši špageti.
Popoldan sva se odpravila proti Assisiju.
Assisi
Najprej sva se odpravila v najin apartma, ki je bil na čudoviti lokaciji, nekaj km izven Assisija. Kamnita hiška sredi nasada oliv je izgledala res sanjsko, a na koncu ni bilo tako dobro.
Lastnica nama je pustila ključe, tako da tam ni bilo nobenega drugega.
Z apartmajem je bilo narobe to, da je ni bil dobo očiščen. Ne komplicirama glede tega, ampak tukaj pa je bilo kar nekaj pajčevine, pa tudi kopalnica je bila zelo slabo opremljena.
Vse skupaj ne bi bilo tako slabo, če to ne bi bil edini apartma, kjer sva morala doplačati 15€ za čiščenje. In ni bil čist.
Naslednji dan je prišla gospa samo po denar, seveda ni znala niti ene besede angleško, tako da se mi niti ni bilo z njo za kregati. Pač slaba izkušnja.
Zjutraj sva se odpravila v Assisi, ki je znano po svetniku Frančišeku. Tudi sedanji papež, ga je že obiskal.
Čeprav sem na tokratnem potovanju videl že veliko kamnitih mest in vasic, me je tudi Assisi prevzel. Res neverjetno se mi zdi, da je vse to zgrajeno iz kamna.
Ta kraj je tudi zelo popularen, saj velja kot nek romarski kraj ali nekaj takega, saj je bilo zelo veliko vernikov, tudi iz Afrike, Hrvaške in drugod. Imeli so skupinske oglede.
Glavna cerkev je res nekaj posebnega, saj gre za dvojno cerkev. Pod prvo je še ena, ki je zanimiva tudi za to, ker stropovi niso tako visoki, kot so običajno. Meni je bila zelo zanimiva.
Znotraj tega je tudi trgovina, kjer prodajajo vse živo, kaj sploh cerkev lahko prodaja. Kolikor sva opazila, so bile cene za spominke nižje, kot v mestu, tako da se jih slača kupiti v tisti trgovinici.
Na vrhu hriba, kjer stoji Assisi, je še ena cerkev, ki pa je nisva obiskala.
Perugia
Na vrsti je bilo še zadnje mesto na tem potovanju po Italiji. Najprej sva se odpravila kar v mesto si ga ogledala.
Tudi Perugia ima staro mestno jedno in samo še enkrat lahko rečem, da je to še eno čudovito italjansko mesto.
Malo sva se sprehajala okoli, poslusila pico, Grom sladoled in malo nakupovala.
Ura se je bližala 15h, ko bi spet zaprli vse restavracije in ko sva tako hodila naokoli, sva našla “turistično” restavracijo z zelo nizkimi cenami. Še enkrat naj povem, da se teh restavracij izogibajte.
Ker nisva imela časa za iskanje druge in ker je bila cena zelo nizka, sva se odločila, da poiskusima.
Žal nama je bilo.
Res, da je bila cena za tri različne jedi po izbiri s copertom vred 12€, ampak nama je bilo žal.
To ni poanta hrane v Italiji in takim restavracijam in menijem se izogibajte.
Vse brez okusa in samo toliko da je, da lahko rečejo, da so ti dali vse to kaj je pisalo.
Nato sva se odpravila do apartmaja.
Spet je bil nekaj km izven mesta, ampak tokrat je bil odlična izbira.
Odlično opremljen apartma s stilnim pohištvom, zaprto teraso, kuhinjo, dobro posteljo in čisto kopalnico. Bil je super.
Še zadnja noč, jutri pa vrnitev proti Sloveniji.
Na poti nazaj sva se ustavila še v outlet nakupovalnem centru pri Benetkah, vendar sva bila oba razočarana, saj so bile cene, za moje pojme, zelo visoke. Res, da so v njih prodajali samo dobre blagovne znamke, ampak če bi primerjal z našimi trgovinami, so bile cene enake, ko imajo kaj v akciji ali so razprodaje. Tam me več ne vidijo.
Tako se je zaključilo najino potovanje po Italiji.
Z enim stavkom lahko povvzamem, da je bilo super in da se bova v Italijo zagotovo še veliko krat vrnila.
Že komaj čakam.
