{"id":754,"date":"2016-01-30T19:34:58","date_gmt":"2016-01-30T19:34:58","guid":{"rendered":"http:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/?p=754"},"modified":"2017-09-14T19:30:25","modified_gmt":"2017-09-14T19:30:25","slug":"kuba","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/2016\/01\/kuba\/","title":{"rendered":"KUBA"},"content":{"rendered":"

Ko je Kolumb 28.10.1492 prvi\u010d stopil na kubanska tla, je zapisal v potovalni dnevnik: “Nisem \u0161e videl lep\u0161ega kraja. Ob bre\u017einah rek so bila drevesa, ki jih doma nikoli nisem videl, s cvetovi in sadjem najrazli\u010dnej\u0161ih vrst, v vejah se je sli\u0161alo o\u010darljivo pti\u010dje \u010divkanje, tu je bilo veliko \u0161tevilo palm. Ko sem sestopil s \u010dolna, sem se pribli\u017eal dvema ribi\u0161kima kolibama. Ko so me doma\u010dini zagledali, so se prestra\u0161ili in zbe\u017eali. Vrnil sem se na \u010doln in se peljal dale\u010d po reki navzgor. Ko sem uzrl cveto\u010de vrtove in zelene gozdove, ter sli\u0161al pti\u010dje petje, me je prevzela tak\u0161na radost, da nisem mogel stran in sem nadaljeval svojo pot. Ta otok je res najlep\u0161i kos zemlje, kar ga je \u010dlove\u0161ko oko kadarkoli uzrlo.”<\/p>\n

\"DSCN6853\"

Son\u010dni zahod na Playa Ancon, Trinidad<\/p><\/div>\n

Na Kubo sva prispela v za\u010detku decembra 2015, v poznih ve\u010dernih urah. \u017dal sva se na letali\u0161\u010du zadr\u017eala kar precej \u010dasa, saj Martinovega nahrbtnika ni bilo od nikoder. Ko je prispel moj sem se nekoliko odmaknila od mno\u017eice ljudi, ki je \u010dakala na svojo prtljago, ter jih od dale\u010d opazovala. Malo stran je bilo na kup zlo\u017eenih precej potovalk. \u0160la sem pogledat in videla med tem Martinov nahrbtnik. Najbr\u017e je med njimi bilo \u0161e precej tak\u0161nih, ki so \u010dakali za trakom, v upanju da se pripelje “njihovo imetje”.<\/p>\n

Kar mi je bilo na letali\u0161\u010du zanimivo je to, da je med zaposlenimi ve\u010dina \u017eensk. V o\u010di pa mi je padla njihova delovna obleka, saj so imela zelo kratka krila, visoke pete, ter vzor\u010daste \u010drne nogavice. Kasneje se je izkazalo, da so vzor\u010daste nogavice popularne po vsej Kubi, saj jih je nosilo ve\u010dino \u017eensk v uniformah.<\/p>\n

Ob izhodu na letali\u0161\u010de, sva \u0161e menjala denar, ter poiskala taksi, da naju zapelje do Case Particulare, v starem delu Havane. Taksi do centra Havane stane 30 cuc.<\/p>\n

Caso Particulare sva imela rezervirano (dogovor preko e-meila), no vsaj mislila sva, da jo imava. Ob prihodu, lastnica Case o tem ni vedela ni\u010desar. Ura je bila \u017ee okoli polno\u010di, torej ne najbolj\u0161i \u010das za iskanje preno\u010di\u0161\u010da. Vendar na Kubi preno\u010di\u0161\u010de resni\u010dno ni problem, saj ti takoj uredijo drugo. Sprehodila sva se samo \u010dez cesto.<\/p>\n

Spanje je bilo tako vse do prvega kikirikanja mirno. Na Kubi namre\u010d ni mesta, kraja, kjer te zjutraj ne bi zbudil petelin. Tako sva precej zgodaj zjutraj za\u010dela z raziskovanjem Habana Vieja.<\/p>\n

Habana Vieja<\/h3>\n

Habana vieja, v \u0161pan\u0161\u010dini pomeni stara Havana. Leta 1982 jo je UNESCO razglasil za del kulturne dedi\u0161\u010dine \u010dlove\u0161tva.<\/p>\n

Ob prvem vtisu ta predel Havane v meni ni pustil pretiranega vtisa.\u00a0Je precej zanemarjen, se pa po\u010dasi obnavlja,\u00a0saj \u017eelijo mestu vrniti nekdanji sijaj.<\/p>\n

\"DSCN6042\"

Med ulicami stare Havane<\/p><\/div>\n

Po ulicah in trgih Havana Vijene<\/h3>\n

Plaza Vieja<\/strong><\/h4>\n

Sprva se je trg imenoval Plaza Nueva (novi trg). Kasneje v 19.st.,ko so se raz\u0161irila druga podro\u010dja je izgubil funkcijo glavnega javnega trga, zato so ga preimenovali v stari trg. Na trgu so \u0161tevilne zgradbe iz razli\u010dnih stoletij, med katerimi je najpomembnej\u0161a Casa del Conde Jaruco, ki ima v prvem nadstropju barvasta okna.<\/p>\n

\"DSCN5999\"

Casa del Conde Jaruco<\/p><\/div>\n

Na trgu sva se ustavila na zajtrku, ter kavi. V vsaki izmed Case je mo\u017eno naro\u010diti zajtrk, v ve\u010dini tudi kosilo. Je ceneje, saj v ve\u010dini Case stane zajtrk 4-5 cuc na osebo, kar vklju\u010duje pe\u010dena jajca, maslo, med, stisnjen sve\u017ei sok, kavo, mleko in narezano sadje. V kavarnah kjer ponujajo zajtrk je cena seveda ve\u010dja, saj samo kava stane 2 cuc.<\/p>\n\"DSCN6038\"\n

Plaza de San Francisco<\/strong><\/h4>\n

Trg je tik ob pristani\u0161\u010du. Sredi njega stoji vodnjak, kateri je dolga leta oskrboval ladje v pristani\u0161\u010du s pitno vodo.<\/p>\n

\"IMG_3284\"

Fuente de los Leones<\/p><\/div>\n

Najpomembnej\u0161a zgradba na trgu je bazilika San Francisco, ki je bila zgrajena kot dom fran\u010di\u0161kanske skupnosti. Njen tloris ima obliko latinskega kri\u017ea.<\/p>\n

\"IMG_3281\"

Bazilika San Francisco<\/p><\/div>\n

Museo del Ron (muzej ruma)<\/h4>\n

Zgodovina ruma sega v 16 st., ko so iz sladkornega trsta prvi\u010d uspeli pridobiti nepre\u010di\u0161\u010den destilat. Ko je na Kubo prispel F.Bacardi je uvedel novo tehniko destilacije in tako kubanski rum, ki je na Kubi del vsakdanjega \u017eivljenja.<\/p>\n

Blizu trga se nahaja muzej ruma. Najbolj znana znamka je seveda Havana club. Muzej pa omogo\u010da ogled postopka proizvodnje tega ruma ,katerega je pisatelj Hemingway opisal, kot veseli otrok sladkornega trsta.<\/p>\n

Izdelava ruma<\/h4>\n

Izdelava ruma se za\u010dne s stranskim proizvodom pri pridobivanju sladkorja, melaso, ki jo fermentirajo razred\u010deno z vodo in z dodajanjem posebnega kvasa. Dobijo “mo\u0161t” destilirajo in filtrirajo in dobijo eau-de-vie. 18 mesecev kasneje dodajo dolo\u010deno koli\u010dino pre\u010di\u0161\u010dene vode in \u010distega alkohola in s tem pridobijo mladi rum, silver dry.<\/p>\n

Po vodenem ogledu skozi muzej se ogled zaklju\u010di s poku\u0161ino, ki je bolj skopa in s prihodom v trgovino, kjer je mo\u017eno kupiti vse vrste ruma in tudi cigar. Cene so odvisne od starosti ruma. Najdra\u017eji je bil 1600 cuc, razstavljen v posebni vitrini.<\/p>\n

\"DSCN6014\"

Muzej ruma v Havani<\/p><\/div>\n

Na ulicah Havane, te skoz nagovarjajo ljudje, ter vabijo v tovarno cigar, festival salse itd. Posebej je potrebno biti pozoren na vse, ki vabijo v restavracije, saj na za\u010detku ponudijo ugodno ceno, s vklju\u010denim koktajlom, a na koncu ra\u010dunajo posebej davek, ter posebej postre\u017ebo. V ve\u010dini sva jedla pri dru\u017einah v Casah Particulare, ali izbrala restavracije predlagane v Lonely Planetu. So pa restavracije iz Lonely Planeta bile precej oblegane, tako, da je ponekod potrebna predhodna rezervacija.<\/p>\n

Plaza de armas<\/strong><\/h4>\n

Trg obkro\u017ea tr\u017enica rabljenih knjig, med knjigami pa se najdejo tudi drugi predmeti. Prav tako je trg poln tropskih rastlin.<\/p>\n

\"DSCN6052\"

Plaza de Armas, stojnice rabljenih knjig<\/p><\/div>\n

Grad-Castilo de la Real Fuerza (16.stol.)<\/strong><\/p>\n

Grad, ki je bil zgrajen kot za\u0161\u010dita mesta\u00a0pred pirati. To se je kasneje izkazalo kot neu\u010dinkovito in je slu\u017eil kot bivali\u0161\u010de pomembnih osebnosti. Danes je v njem muzej, na voljo obiskovalcem. Na enem izmed stolpov grada stoji kopija La Giraldilla, bronasta vremenska vetrnica, ki predstavlja\u00a0simbol Havane. O njenem pomenu je ve\u010d razlag. Meni najljub\u0161a je ta, da predstavlja \u017eeno \u0161panskega guvernerja, katera bi naj ure in ure\u00a0 strmela proti obzorju in \u010dakala mo\u017ea. Njeno \u010dakanje je bilo zaman, saj je umrl. Njen kipec so postavili na najvi\u0161jo to\u010dko gradu.<\/p>\n

\"DSCN6087\"

La Giraldilla<\/p><\/div>\n

\"DSCN6063\"

Castilo de la Real Fuerza<\/p><\/div>\n

Plaza de la Catedral<\/strong><\/p>\n

Je dobila ime po cerkvi, ki stoji na njej. Na trgu je veliko \u017eensk oble\u010denih v kostume, nekatere prerokujejo, druge se slikajo s turisti in na tak na\u010din prislu\u017eijo kak\u0161en cuc. Pred trgom je zelo aktualen bar in restavracija, La Bodeguita del Medio, ki je ostala znana zaradi pisatelja E.Hemingwaya, ki je prihajal tja na mojite. Tudi midva sva se ustavila v omenjenem baru na omenjenem mojitu, ki stane 5 cuc, a se kljub zasoljeni ceni spla\u010da, saj je prostor pre\u017eet s pozitivno energijo, \u017eivo glasbo, ljudje pa stojijo, pijejo in ple\u0161ejo pred barom, saj je v njem zelo malo prostora.<\/p>\n

\"DSCN6107\"

Katedrala de San Cistobal<\/p><\/div>\n\"IMG_3348\"\n

Kot drugi bar zna\u010dilen po E. Hemingwayu je La Floridita, kjer je doma njegov najljub\u0161i koktelj Daquiry. Bar je poln turistov, ki se slikajo ob njegovem kipu, ki sloni na \u0161anku. Seveda midva nisva bila izjema \ud83d\ude42<\/p>\n

\"IMG_3359\"

La Floridita, Ernest Hemingway<\/p><\/div>\n

Le kdo ne pozna Ernest Hemingwaya?<\/h4>\n

Velja za velikega ameri\u0161kega pisatelja, ki pa se je zaljubil v Kubo \u017ee ob prvem obisku. Odlo\u010dil se je in ostal na Kubi v mirni vasici, v okolici Havane, kjer je danes tudi muzej. Na Kubi je \u017eivel 20 let in tam napisal tudi svoje najbolj znane romane.<\/p>\n

Valle de Vinales<\/h3>\n

V petek zjutraj sva se odpravila proti Vinalesu. \u017delela sva z avtobusom, a ga bi bilo potrebno rezervirati tri dni v naprej, kar je bilo v najinem primeru neizvedljivo. Tako sva si rezervirala share taksi, ki je cenej\u0161i, ker si ga deli\u0161 z ostalimi popotniki. Seveda je Kuba znana po starih avtomobilih, ki jih drugod po svetu skoraj ve\u010d ne vidi\u0161. Tudi na\u0161 taksi je bil eden tak\u0161nih. Vo\u017enja pa seveda prav posebno do\u017eivetje.<\/p>\n\"DSCN6126\"\n

V Vinalesu, sva poiskala Caso, ki je bila priporo\u010dena v vodniku Lonely Planet. \u017dal je bila zasedena. Lastnik Case je poklical prijatelja, pri kateri dru\u017eini sva potem tudi ostala. Dogovorila sva se, da greva popoldan na treking po Valle de Vinalesu.<\/p>\n\"DSCN6135\"\n

V pokrajini Valle de Vinales so zna\u010dilni mogoti, ogromne kra\u0161ke tvorbe, ki bedijo nad toba\u010dnimi polji. Pokrajino pokriva rde\u010da prst, palme ter drugo rastje. Pokrajina je \u010dudovita, obdaja jo spokojen mir, tako, da je ta pravi oddih od “ponorelega sveta”. \u010ce \u0161e kdaj potujem na Kubo, bo ta pre\u010dudovita pokrajina definitivno destinacija na katero se vrnem.<\/p>\n\"DSCN6162\"\n

Popoldne sva tako \u0161e skupaj z dvema popotnika od\u0161la na treking po Valle de Vinales. Kmetje polja \u0161e vedno obdelujejo na roko, orjejo z govedom, ter se preva\u017eajo s konji, po vasi s ko\u010dijami. To je tudi najcenej\u0161i na\u010din obdelave, saj gorivo ni poceni.<\/p>\n\"DSCN6148\"\n

TOBAK NA KUBI<\/h4>\n

Cigara je vsekakor pomemben del kubanske kulture, kot tudi zgodovine. Cigare naj bi kadili \u017ee prvotni Indijanci. Kasneje so ga prinesli v \u0160panijo, saj so mu pripisovali zdravilne lastnosti.<\/p>\n

\"DSCN6532\"

Tobak<\/p><\/div>\n

Kmetje zemlje, ki jo obdelujejo nimajo v lasti. V tej pokrajini v ve\u010dini gojijo tobak. Tobak pobirajo nekje konec decembra, na kar su\u0161ijo. Ko se posu\u0161i je zelo krhek, ter lomljiv. Ker za tem okoli maja pride de\u017eevna doba, posu\u0161eni listi vsrkajo vlago, kar predelovalcem omogo\u010di, da jih poberejo in zlo\u017eijo. Kasneje te posu\u0161ene liste hranijo v palmovih listih, da ohranijo vla\u017enost. Vse skupaj pa hranijo \u0161e naprej v hi\u0161kah za su\u0161enje tobaka. Sledi fermentacija, ki traja razli\u010dno dolgo pri posameznih znamkah tobaka in je skrivnost. Lahko tudi do \u0161est let. Kmetje lahko zadr\u017eijo okoli 10-20% tobaka za sebe, ostalo prodajo dr\u017eavi po zelo nizki ceni. Pribl. 100 cuc za 60 kg tobaka, kar zadostuje za 1000 cigar.<\/p>\n

\"DSCN6533\"

Su\u0161enje tobaka<\/p><\/div>\n

Pri tobaku se listi med sabo razlikujejo. Notranji del je iz zelo mehkih listov. srednji del listov je za trdnost, vrhnji del listov pa je najpomembnej\u0161i saj daje okus. Na koncu se listi zalepijo, lahko npr. z medom.<\/p>\n

Cigare so lahko narejene ro\u010dno ali strojno. Notranjost ro\u010dno izdelanih cigar je iz celih toba\u010dnih listov, v notranjosti strojno izdelanih pa so listi zme\u0161ani in sesekljani. Torej kaj je bolj\u0161a kvaliteta ni pod vpra\u0161anjem.<\/p>\n

\"DSCN6311\"

Zvijanje cigar<\/p><\/div>\n

SLADKOR NA KUBI<\/h4>\n

Poleg tobaka, smo si ogledali tudi pridelavo kave, ter stiskanje sladkornega trsta. Sladkorni trst so leta 1512 prinesli na otok \u0161panski naseljenci.<\/p>\n

Pridobivanje sladkorja potega v ve\u010d korakih. Kot prvo se sladkorni trst stisne v posebnih mlinih. Pridobljen sok nato kemi\u010dno obdelajo, precedijo in izparijo, da ostane zgo\u0161\u010den temen sirup. S segrevanjem dobijo kristale saharoze, sirupasto maso pa nato centrifugirajo.<\/p>\n

\"DSCN6222\"

Stiskanje sladkornega trsta<\/p><\/div>\n

Dan smo kon\u010dali na eni izmed kmetij v opazovanju son\u010dnega zahoda, srkanju mojitota, ter kajenju cigar.<\/p>\n

\"IMG_3474\"

Romanti\u010dni Valle de Vinales<\/p><\/div>\n

Naslednje jutro sva veliko \u010dasa namenila\u00a0menjavi denarja. Prva banka ta dan ni menjevala denarja, napotili so naju na naslednjo, ki naju je spet napotila na naslednjo, v kateri pa je bila posledi\u010dno veliko gne\u010da.<\/p>\n

Ob vhodu v banko je policist, katerega delo je\u00a0 strogo nadzorovanje strank. Ne sme\u0161 imeti na glavi klobuka, kape, prav tako seveda ne o\u010dal, telefona se ne sme uporabljati, tudi fotoaparata ne. Ko je po njihovem v banki preve\u010d ljudi banko zaprejo. Na okencu mora\u0161 pred menjavo pokazati potni list in povedati kje no\u010duje\u0161. \u0160e dobro je Martin imel zraven potni list, turist pred njim je dobro uro \u010dakal za manj.<\/p>\n

Dopoldne sva tako pre\u017eivela na banki, preostali dan pa namenila raziskovanju ostalih zanimivosti pokrajine Vinales. Na voljo je bil turisti\u010dni avtobus, ki stane 5 cuc in vozi preko dneva do atraktivnih to\u010dk. Vozovnica velja neomejeno, ves dan.<\/p>\n

\"DSCN6329\"

Razgled na Valle de Vinales<\/p><\/div>\n

Nural de la Prehistoria<\/strong><\/h4>\n

Na steno mogota je kubanski slikar Gonzales, naslikal zgodovino evolucije.<\/p>\n\"DSCN6347\"\n

Jama Indio<\/strong><\/h4>\n

Jama se nahaja v dolini San Vincente. Ob prihodu v jamo te pri\u010daka \u017eiva glasba, prvi del se hodi pe\u0161, potem pa se po reki San Vincente s \u010dolnom pripelje izven jame.<\/p>\n\"DSCN6436\"\n

Jama de san Miguel<\/strong><\/h4>\n

Jama je bila nekdaj pribe\u017eali\u0161\u010de pobeglih afri\u0161kih su\u017enjev. Pred jamo je bar na koncu pa zanimiva restavracija.<\/p>\n\"DSCN6473\"\n\"DSCN6499\"\n\"DSCN6516\"\n

Na koncu sva si ogledala \u0161e eno izmed case, kjer gojijo tobak. Tako je minilo raziskovanje \u0161e dokaj pristne, divje pokrajine.<\/p>\n

\"DSCN6529\"

Hi\u0161a za su\u0161enje tobaka<\/p><\/div>\n

Cienfuegos<\/h3>\n

Konec tedna je minil v 8 ur dolgi vo\u017enji proti Cienfuegosu. Ogled centra mesta\u00a0(pargua marti,teater itd.), ve\u010derni sprehod po Punta gordi, obisk koncerta v spomin Lenonu, ter ples seveda u\u010denje plesa salse. Prav sme\u0161no je bilo, kako je do naju pri\u0161lo res veliko predvsem mo\u0161kih, ki naju je \u017eelelo u\u010diti korakov salse. Vsak seveda po profesiji u\u010ditelj salse.<\/p>\n

\"DSCN6573\"

Cienfuegos<\/p><\/div>\n

Zjutraj sva se ve centru mesta trudila najti kak\u0161no izmed turisti\u010dnih agencij, ki bi nudila vodene oglede po okolici. Ker je bila prej\u0161nji dan nedelja in so bile zaprte niso imeli dovolj rezervacij. Ostalo nama ni drugega, kot da si najameva taksi, ki naju bo peljal in po\u010dakal na \u017eelenih mestih.<\/p>\n

Kot prvo sva si ogledala botani\u010dni vrt, Jordin Botanico Soledad<\/strong>, ki se nahaja 15 km od Cienfuegosa. Velja za enega najve\u010djih vrtov v Latinski Ameriki (90 ha). V njem je ve\u010d kot 1500 razli\u010dnih \u00a0vrst rastlin, med njimi 210 vrst palm.<\/p>\n

\"DSCN6602\"

Banjanovec<\/p><\/div>\n\"DSCN6608\"\n

Palme so za mnoge Kubance simbol mo\u010di bogov.<\/p>\n

\"DSCN6621\"

Mimoza, okrasna rastlina<\/p><\/div>\n

Naprej sva si ogledala naravni rezervat El Nicho, s slapom, ter jezerom, kjer se je mo\u017eno ohladiti.<\/p>\n

Ob vhodu v naravni rezervat, naju je presenetila vstopnina, saj je bila 5 eur ve\u010d, kor je bilo navedeno v Lonely planetu, ki je bil star dober mesec dni. Ob pogajanju z gospo, ki je prodajala karte, se nama je uspelo zmeniti za ceno \u0161tudentske karte.<\/p>\n

Prav tako po gozdu ni mo\u017eno hoditi samostojno, saj so turisti naredili v preteklosti preve\u010d \u0161kode. Tako je po novem organiziran pohod.<\/p>\n

Ker je skupina ravno ob najinem prihodu od\u0161la, so nama dovolili da vstopima sama. Po kak\u0161nem 15 minutnem pohodu skozi gozd se nama je odprl prelep pogled na slap.\u00a0Bila sva popolnoma sama, v ti\u0161ini, kar je bil \u0161e poseben \u010dar.<\/p>\n\"DSCN6668\"\n

Malo naprej, sva dohitela skupino ljudi, ki so se \u017ee kopali ob majhnem slapu, v jezeru obdanem z gozdom. Vreme je bilo kar precej vro\u010de, voda pa seveda ta prav\u0161nja za ohladitev. Jaz \u017eal nisem zbrala poguma za kopanje, Martin pa jo je, a je priznal, da je bilo precej hladno. Posedanje in u\u017eivanje v neokrnjeni naravi je bilo prijetno, vse dokler nisi navalili komarji. Potem smo vsi samo \u0161e krilili z rokami okoli sebe.<\/p>\n\"DSCN6690\"\n

Naprej sva od\u0161la skupaj s skupino. Z nami je bila prijetna vodi\u010dka. Ravnokar je zaklju\u010dila \u0161tudij angle\u0161\u010dine in franco\u0161\u010dine, sedaj pa dela za vlado. Na Kubi je \u0161olanje brezpla\u010dno, ko \u0161tudij zaklju\u010di\u0161 pa nekaj let dela\u0161 za vlado. Pove nama, da si kasneje \u017eeli delati v turizmu, saj je tam najve\u010dji prihodek. Njena pla\u010da sedaj zna\u0161a 15 eur na mesec.Povem, da ima bolj\u0161o pla\u010do od star\u0161ev. Vsak dobi na mesec bone, s katerimi lahko kupi nekatere osnovne dobrine. Poto\u017ei, da ji od pla\u010de ne ostane kaj dosti, da si te\u017eko kupi kak\u0161ne \u010devlje, ali obla\u010dila. Gospodi\u010dna je bila zelo odprta za pogovor, veliko nama je povedala o \u017eivljenju na Kubi.<\/p>\n\"DSCN6702\"\n

Zjutraj pri zajtrku sva spoznala par iz Gr\u010dije, ki je ta dan prav tako bil namenjen proti Trinidadu, kar nama je olaj\u0161alo skupno pot do mesta. Pav tako smo skupaj poiskali Caso, kjer smo pre\u017eiveli naslednjih nekaj dni.<\/p>\n

Trinidad<\/h4>\n

Trinidad je v preteklosti veljal za sredi\u0161\u010de trgovanja s sladkorjem in su\u017enji. Danes pa med sprehodom po mestu lahko ob\u010dudujemo primere kolonialnih hi\u0161. Mesto me je prevzelo \u017ee na prvi pogled.<\/p>\n

\"DSCN6732\"

Trinidad<\/p><\/div>\n

Hi\u0161e v Trinindadu imajo velika vhodna vrata, v \u00a0katera so vdelana manj\u0161a vrata, za la\u017eje odpiranje. Okna so malo nad tlemi in so brez brez stekel. Tla po mestu so tlakovana.\u00a0Prijetno se je\u00a0sprehoditi \u010dez mesto, katerega del je zaprt za promet, opazovati podrobnosti hi\u0161, njihove pastelne barve, ter ljudi ki posedajo po ulicah.<\/p>\n\"DSCN6747\"\u00a0\"DSCN6748\"\u00a0\u00a0\"DSCN6733\"\n

Po kratkem sprehodu in kosilu, sva se z avtobusom odpeljati do najbolj opevane pla\u017ee Ancon. Pla\u017ea je dolga 5 km in je res lepa. Ker sva pri\u0161la nekoliko pozneje, je bilo vzdu\u0161je tudi mirnej\u0161e, brez gne\u010de.Prijeten ve\u010der s son\u010dnim zahodom. \u010cudovito!<\/p>\n

\"IMG_3798\"

Pla\u017ea Ancon<\/p><\/div>\n\"IMG_3807\"\n

Zve\u010der sva u\u017eivala ob poslu\u0161anju \u017eive glasbe v\u00a0Casa de musica, ter kasneje obiskala tamkaj znan disco, ki je v jami. To je bila prav posebna izku\u0161nja, saj kaj takega \u0161e nisem videla. Vstopnina sicer stane 5 cuc, a se spla\u010da videti to jamo in no\u010dno vzdu\u0161je v njej. Z nama sta bila popotnika, ki sva jo spoznala ob prihodu na letali\u0161\u010de v Havani. No ponovno smo se sre\u010dali v Trinidadu in skupaj za\u017eurali.<\/p>\n

Zjutraj sva se kot prvo namenila poiskati kak\u0161en ra\u010dunalnik za prenos slik iz fotoaparata na klju\u010dek. Na Kubi so ra\u010dunalniki doma velika redkost, internet pa je po novem sicer dosegljiv, a le na dolo\u010denih predelih mesta.<\/p>\n

Od\u0161la sva do bli\u017enje \u0161ole, kjer so imeli ra\u010dunalni\u0161ko u\u010dilnico. Ko sva jim pojasnila kaj si \u017eeliva, so nama iz vse strani \u017eeleli pomagati. \u017dal nam ni uspelo, saj noben od ra\u010dunalnikov ni prepoznal fotoaparata. Mlaj\u0161i fant, tamkaj zaposlen, je poklical svojega prijatelja in \u017ee isti trenutek smo se odpravili k njemu. Njegov prijatelj je bil umetnik, ob vstopu v hi\u0161o smo pri\u0161li v galerijo, kjer je imel razstavljeno zbirko slik. Na koncu sobe je visela zavesa, za njo pa je bila postelja, kjer je spal. Imel je prenosni ra\u010dunalnik. Tako nam je po kak\u0161ni uri le uspelo prenesti slike. V zahvalo za trud sva obema namenila manj\u0161o napitnino. Vsi smo bili veseli \ud83d\ude42<\/p>\n

\"IMG_3930\"

\u0160ola, Tinidad<\/p><\/div>\n

Topes de collantes<\/h4>\n

Ta dan sva si \u017eelela na treking po pokrajini Topes de collantes. Vo\u017enja do tja je mo\u017ena s taksijem, a so le ti dokaj dragi. Po pogajanju nama je\u00a0 uspelo najti taksi za 30 eur. Vo\u017enja iz Trinidada traja pribl.30 min, je pa cesta precej strma. Na trenutke se mi je zazdelo, da nam s precej starim avtom ne bo uspelo pripeljati do vrha. Strah je bil zaman in nam je. Pohod skozi Topes de collantes slovi po neokrnjeni naravi, pora\u0161\u010deni s tropskim rastlinjem, borovci, evkalipti.<\/p>\n

Kupila sva vstopnino in se podala na treking. Pot se v ve\u010dini spu\u0161\u010da v dolino, je mirna, obdana z vsemogo\u010dim rastjem. Ob poti so zanimive skalnate tvorbe. Po kak\u0161nih dveh urah hoje, sva pri\u0161la do Salto del Caburni. Manj\u0161i slap, ki se zliva v prav tako manj\u0161e jezero, v katerem se so najpogumnej\u0161i plavali.<\/p>\n\"DSCN6824\"\n\"DSCN6838\"\n

Par metrov naprej je slap Caburni, ki polzi med skalovjem, obdan z rjavimi stenami. Skalovje ob slapu je spolzko. Ker je bila moja obutev neprimerna, mi je on slapu zdrsnilo in sem preej grdo padla. Sre\u010da v nesre\u010di si nisem kaj zlomila, ampak samo udarila v nart leve noge. Misel, da naju \u010daka \u0161e dvourni vzpon nazaj na vrh, me ni kaj preve\u010d navdu\u0161evala. Bila sem vsa premo\u010dena, saj sem padla v umazano vodo. Noga pa je ze\u010dela zatekati.<\/p>\n

Na pribli\u017eno polovici poti, sva sre\u010dala mo\u0161ka s konjem. Ponudila sta nama “prevoz” do vrha. \u017de ob prihodu na Kubo, sem si \u017eelela poskusiti jahati, sicer v dolini Vinales, a sem si kasneje premislila. No tukaj me je vedno ve\u010dja bole\u010dina v nogi prisilila, da poskusim. Jahanje je bil pravi izziv, saj je bil teren strm, ter poln blata. Morala sem pozabiti na strah. Kaj naj re\u010dem bilo je adrenalinsko, a vsekakor odre\u0161ilno za mojo bole\u010do nogo.<\/p>\n\"IMG_3868\"\n

Po prihodu v Trinindad, ni bilo ve\u010d varijante, da stopim na nogo. Tako sem naslednja dva dni morala nameniti po\u010ditku in hlajenju noge.<\/p>\n

Zaradi moje po\u0161kodbe sva prilagodila plan potovanja, proti Playa Santa Lucia. Pot iz Trinindada je prakti\u010dno z avtobusom trajala skozi ves dan. V Santa Lucio smo pripeli zve\u010der. Avtobus je imel zadnjo postajo pri enem izmed hotelov, kjer sta prespala \u0161oferja, ki sta potem naslednji dan vozila nazaj. Najin cilj je sicer bila pribl. 10 km iz Santa Lucie, vasica La Boca, kjer bi naj bila neokrnjena pla\u017ea Los Cocos. Kljub pozni uri sva se odpravila proti omenjeni vasici. V hotelu nama je receptor poklical taksi, ki naju je za 10 cuc peljal do La Boca. Ker gre za res majhno obmorsko vasico, je skladno s tem tudi majhno \u0161tevilo preno\u010di\u0161\u010d. Hotela ni, je pa na voljo nekaj Case particulare. \u017dal so bile vse zasedene, razen ene, katera je bila resni\u010dno porazna, skupaj z lastnikom.<\/p>\n

Priznam, da sem bila kar malo \u017ealostna, ker nisva dobila preno\u010di\u0161\u010da, a vseeno se je ena soba pri zelo urejeni Casi naslednji dan sprostila. Dogovorila sva se, da se vrneva, ta dan pa sva se morala vrniti nazaj\u00a0 v Santa Lucio, ter preno\u010dila v enem izmed cenej\u0161ih hotelov.<\/p>\n

Drugi dan sva dopoldan pre\u017eivela na pla\u017ei Santa Lucie. Vseeno vrnitev ni bila tako slaba, saj je pla\u017ea zelo lepa.<\/p>\n

Santa Lucia, La Boca<\/h4>\n
\"DSCN6858\"

Playa Santa Lucia<\/p><\/div>\n\"DSCN6866\"\n\"DSCN6867\"\n\"kuba\n

 <\/p>\n

Proti popoldnevu sva pri\u0161la nazaj v vasico La Boca. Namestila sva se v Casi, ki je bila direktno na beli pe\u0161\u010deni pla\u017ei, tako je najin pogled iz sobe bil fenomenalen. Dogovorila sva se za kosilo. Kot se spodobi za locirano mesto, sva naro\u010dila ribe in jastoga. Lastnik case se je hitro lotil priprave kosila, midva pa sva med tem \u0161la naokoli po vasi.<\/p>\n\"DSCN6873\"\n\"DSCN6874\"\n

Naslednje tri dni\u00a0je bilo v znamenju po\u010ditka na pla\u017ei, toplem morju, in prijaznimi doma\u010dini.<\/p>\n

\"DSCN6876\"

Poziranje z ostankom “ujetega” morskega psa<\/p><\/div>\n

\"DSCN6888\"

Playa Los Cocos<\/p><\/div>\n\"DSCN6913\"\n

V ponedeljek zjutraj ob 10ih sva se z avtobusom odpravila do Camagueya. Dve uri \u010dasa sva imela, da se sprehodiva po mestu, kajti naprej sva imela rezerviran bus do Santiago de Cuba.<\/p>\n\"DSCN6945\"\n

Santiago de Cuba<\/h4>\n

Santiago de Cuba je opisan kot najbolj afri\u0161ko, najbolj glasbeno in vro\u010dekrvno mesto na Kubi. Zjutraj sva se kot prvo ustavila v majhni stari kavarni La Isabelica. Nato pa obiskala ve\u010dino muzejev, ki jih ponuja mesto. Kot prvo najstarej\u0161i muzej na Kubi (Museo Provincial Bacadi Moreau), najstarej\u0161o zgradbo na Kubi (Casa de Diego Velazquez), muzej karnevala, te muzej tajne bitke. Posebej \u017eivahno je mestno sredi\u0161\u010de, Parque Cespedes, kjer so klopi tako podnevi kot zve\u010der polne ljudi. Nad parkom se dviga katedrala, nasproti pa mestna hi\u0161a Ayuntamiento, ki je simbol mesta. Iz nje je Fidel Castro, leta 1959, prvi\u010d nagovoril Kubance.<\/p>\n

\"DSCN6966\"

Ayuntamiento<\/p><\/div>\n

\"DSCN6973\"

Santia\u0161ka katedrala<\/p><\/div>\n\"IMG_4244\"\n\"DSCN7014\"\n

Zadnji dan v Santiago de Cuba, nisva pre\u017eivela v gne\u010di mesta, ampak sva se umaknila\u00a0 na zaliv Cayo Granma, t.i. ribi\u0161ko vasico. Tja se je mo\u017eno zapeljati s \u010dolnom, otok se\u00a0prehodi v pol ure, na njem pa so zelo zanimive barvne kolibe.<\/p>\n\"DSCN7042\" \"DSCN7043\" \"DSCN7046\"\n

Otok je miren, s prijetno restavracijo, kje sva imela kosilo, ko \u017eeli\u0161 pa pokli\u010dejo \u010doln, ki pride nazaj na otok.<\/p>\n

Za Santiago de Cuba se seveda spodobi, da se do\u017eivi tudi njen no\u010dni utrip. Obiskala sva\u00a0Casa de la Trova, in kasneje u\u017eivala ob glasbi v enem izmed barov.<\/p>\n

\"DSCN7064\"

Casa de la Trova, Santiago de Cuba<\/p><\/div>\n\"DSCN7076\"\n

Zjutraj sva zapustila Santiago de Cuba. Imela sva rezerviran notranji let do Havane. S tem sva prihranila precej \u010dasa, saj je avtobus na Kubi zamudna stvar.<\/p>\n

Havana<\/h4>\n

Ob prihodu nazaj v Havano, sva se sre\u010dala s te\u017eavo pri iskanju Case. Bil je ravno bo\u017ei\u010dni ve\u010der, turisti pa so dobesedno preplavili mesto. Ulice so bile nabito polne, tudi dogajanje je bilo na vsakem koraku. Taksist nama je bil zelo naklonjen, tako da je klical naokoli in iskal kak\u0161no prazno Caso. Uspelo nam jo je najti v enem izmed blokov, pri mlaj\u0161em paru.<\/p>\n

Ostalo nama je \u0161e dva dni za raziskovanje Havane. Kot prvo sva si ogledala Narodni muzej lepih umetnosti, na koncu dneva pa \u0161e muzej revolucije. Ob son\u010dnem zahodu pa sva se sprehodila po Maleconu.<\/p>\n

\"DSCN7138\"

Malecon<\/p><\/div>\n

\"DSCN7227\"

Pogost javni prevoz v Havani<\/p><\/div>\n

Za zadnji dan sva kupila vozovnico za turisti\u010dni avtobus, ki vozi do ve\u010djih znamenitosti Havane. Najine noge so namre\u010d bile \u017ee precej utrujene. Bus je bil prava odlo\u010ditev.<\/p>\n\"DSCN7205\"\n

\"IMG_4340\"

Plaza de la Revolucion<\/p><\/div>\n

\"Memorial

Memorial Jose Marti<\/p><\/div>\n

\"DSCN7270\"

Najstarej\u0161a tovarna cigar na Kubi<\/p><\/div>\n

Kuba je vsekakor zelo atraktivna destinacija, saj ponuja ogromno stvari. Od prelepih pla\u017e, morja, \u017ego\u010dega sonca, koktejlov, plesa, no\u010dnega \u017eivljenja, do prelepe narave, rastja, slapov, jezer, pohodov, kulturnih znamenitosti, pestrega zgodovinskega, politi\u010dnega dogajanja in seveda starih avtomobilov, ter barvnih hi\u0161k. Seveda se ob vsem ne da pozabiti na gostoljubnost, prijaznost ljudi, ki se znajo pohvaliti, da so zelo varna dr\u017eava. Vse to in \u0161e ve\u010d pusti pozitiven pe\u010dat v \u010dloveku, ki se ob odhodu vsekakor radostno spomni te prelepe oto\u0161ke dr\u017eave. Z vsem veseljem bi se vrnila!<\/p>\n

Hasta La Victoria Siempre -Che Guevara-<\/strong><\/p>\n

Foto: Metka Slatinek, Martin Helbing<\/h5>\n
Vir: Kuba, Svetovni popotnik, Mladinska knjiga,<\/h5>\n
\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Lonely Planet, Cuba, 2015<\/h5>\n

Ve\u010d na:<\/p>\n

https:\/\/vodi\u010d.com\/vodniki\/lonely-planet\/kuba\/<\/a><\/p><\/blockquote>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ko je Kolumb 28.10.1492 prvi\u010d stopil na kubanska tla, je zapisal v potovalni dnevnik: “Nisem \u0161e videl lep\u0161ega kraja. Ob bre\u017einah rek so bila drevesa, ki jih doma nikoli nisem videl, s cvetovi in sadjem najrazli\u010dnej\u0161ih vrst, v vejah se je sli\u0161alo o\u010darljivo pti\u010dje \u010divkanje, tu je bilo veliko \u0161tevilo palm. Ko sem sestopil s […]<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":1356,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[116],"tags":[265,266,194,193,192,270,269,104,195,268,267,264],"class_list":{"0":"post-754","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-potovanja","8":"tag-cienfuegos","9":"tag-el-nicho","10":"tag-havana","11":"tag-karibi","12":"tag-kuba","13":"tag-los-cocos","14":"tag-playa-santa-lucia","15":"tag-potovanje","16":"tag-santiago-de-cuba","17":"tag-topes-de-collantes","18":"tag-trinidad","19":"tag-valle-de-vinales"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/754","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=754"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/754\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2287,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/754\/revisions\/2287"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1356"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=754"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=754"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=754"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}