{"id":31,"date":"2014-11-02T20:49:00","date_gmt":"2014-11-02T20:49:00","guid":{"rendered":""},"modified":"2016-03-01T17:03:35","modified_gmt":"2016-03-01T17:03:35","slug":"armenija-gruzija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/2014\/11\/armenija-gruzija\/","title":{"rendered":"ARMENIJA – GRUZIJA"},"content":{"rendered":"


\n<\/a>Za mano je pre\u010dudovito potovanje po Armeniji in Gruziji, v spremstvu Martina, po katerem zasluga so nastale tudi objavljene \u010dudovite fotografije. Na poti sva bila skupaj 17 dni. Ve\u010d o sami poti in do\u017eivetjih pa si lahko preberete v nadaljevanju.<\/p>\n

ARMENIJA<\/h2>\n

13.9.2014, sobota<\/b><\/p>\n\"Yerevan\"\n

Yerevan<\/h3>\n


\n<\/a>Zgodaj zjutraj sva prispela v Yerevan, ki je glavno mesto Armenije. Ker je bila od zunaj \u0161e popolna tema, sva se odlo\u010dila do vzhoda sonca po\u010dakati na letali\u0161\u010du. K\u00a0nama je pristopil starej\u0161i mo\u0161ki, ter nama\u00a0vljudno ponudil prevoz do centra mesta. Ker gospod ni znal angle\u0161ko, smo se komaj kaj razumeli. Kljub temu, da sva mu ne\u0161teto krat povedala, da ne rabiva prevoza, je vztrajal v prepri\u010devanju. Ko je kon\u010dno uvidel, da ne bo dosegel ni\u010d je pristopil k mlademu Japoncu in nadaljeval s pogajanji. \u010cez nekaj \u010dasa je ponovno pri\u0161el k nama, tokrat s ponudbo, da nas vse skupaj pelje za ceno pribl. 4 evre, pri tem je \u0161e poudaril, da z javnim prevozom ne bomo ni\u010d privar\u010devali. Njegova vztrajnost je tako obrodila sadove. Dvignil je moj nahrbtnik in rekel naj mu sledimo do avta. Imel je parkiranega malo stran od letali\u0161\u010da na parkiri\u0161\u010du.<\/p>\n

Ob pogledu na avto, sem ostala brez besed.\u00a0Bil je namre\u010d v tako slabem stanju, da te\u017eko opi\u0161e\u0161 z besedami. Takoj, ko smo se usedli vanj, je potegnil ven katalog slik drugih turistov, ki jih je s svojim avtom vozil po Armeniji. Nadaljeval je z opisom najve\u010djih znamenitosti in nam ponujal turo po Armeniji. Priznam, da nisem bila najbolj zainteresirana. Njegov avto me ni prepri\u010dal.<\/p>\n

Kot prvo smo peljali v okolico Yerevana Japonca.\u00a0Na pot se je podal za 10 dni. Naj omenim, da je imel v planu prepotovat tri dr\u017eave. Temu se re\u010de ekspres. Zraven je imel en majhen nahrbtnik, takega ko ga imam jaz za sendvi\u010de. Vsaka mu \u010dast.<\/p>\n\"IMG_9035\"\n

Ko smo dostavili Japonca, se je \u017ee za\u010delo daniti. Ceste so bile \u0161e \u010disto prazne, tudi ljudi ni bilo videti na ulicah. Pred hotel sva tako prispela okoli sedmih. Za prijavo je bilo \u0161e prezgodaj, \u017eelela pa sva odlo\u017eiti stvari.<\/p>\n

Na prvi pogled je vse iz gledalo bolj slabo. Hotel sva si rezervirala \u017ee doma. Za prvi dan sva rekla naj bo nekaj preverjeno lepega. A na prvi pogled ni bilo za videti kaj lepega. Ker ni bilo nikjer nobenega sva nekaj \u010dasa \u010dakala pred vrati. Ko se je pojavil vratar, nama je povedal, da morava v prvo nadstropje. Tam pa je bilo vse druga\u010de.\u00a0Ker so hotel \u0161ele odprli, so nama rekli, da za ureditev zunanjosti \u0161e ni bilo \u010dasa.Skratka resni\u010dno lep \u00a0t.i. Kantar Hotel.<\/p>\n

Odlo\u017eila sva stvari in od\u0161la v center mesta. Oba sva bila zelo utrujena, saj sva potovala skoraj celo no\u010d. Osebno sem hrepenela po kavi. Hotel je bil zelo blizu trga Republike. Sprehodila sva se naokoli. Trg je bil \u0161e povsem prazen. Ob pogledu na kavarne in restavracije sva ugotovila, da se \u017eivljenje za\u010dne po 10 uri. Ker kave pred deseto uro ne bo, sva \u0161la do Cascade.<\/p>\n

Cascade<\/h4>\n

Zanimive stopnice, okoli ogromno skulptur, zelo urejena okolica s klopmi. Postajalo je \u017ee precej vro\u010de, najina zaspanost pa se je stopnjevala. Nekaj \u010dasa sva posedela na eni izmed klopic, potem pa sva se ponovno podala v iskanje kak\u0161ne \u017ee odprte restavracije. \u00a0Kon\u010dno sva na\u0161la market in na vrhu kavarnico. Ob prvem po\u017eirku kave sem ponovno spoznala, da sem odvisna od nje. Po po\u010ditku sva dobila nazaj energijo in naredila na\u010drt preostanka dneva. Ogled dveh muzejev, potem pa vrnitev v hotel.<\/p>\n

\"Cascade\"

Cascade<\/p><\/div>\n

\"Zanimive

Zanimive skulpture v parku pred stopnicami, Cascade<\/p><\/div>\n

\u00a0Tsitsernakaberd<\/h4>\n

Spomenik posve\u010den \u017ertvam Armenskega genocida. Leta 1967, so postavili 44 metrov visok obelisk, ki simbolizira ponovni preporod Armencev. Poleg stoji 12 blokov, ki predstavljajo 12 izgubljenih provinc na ozemlju dana\u0161nje Tur\u010dije. Znotraj tega kroga gori ve\u010dno ogenj.<\/p>\n

Vsako leto (24.4.), se na tem obmo\u010dju zbere na tiso\u010de Armencev, ki polo\u017eijo cvetje v spomin na umrle v genocidu.<\/p>\n

\"IMG_9062\"

Ve\u010dni ogenj<\/p><\/div>\n

Matenadaran<\/h4>\n

Muzeja pisave. Vsekakor zelo zanimiv in vreden ogleda.<\/p>\n\"IMG_9070\"\n

Po po\u010ditku v hotelu, sva se odpravila na ve\u010derjo. Jedla sem ri\u017e zavit v listje trte. Zanimivo in okusno. Ker se je \u017ee ve\u010derilo, sva se za kratek \u010das ustavila \u0161e na trgu Republike, ki je zve\u010der ves osvetljen in obdan z ljudmi. Zdelo se nama je, da je mesto \u0161ele takrat prav za\u017eivelo.<\/p>\n\"IMG_9076\"\n

\"IMG_9084\"

Trg republike<\/p><\/div>\n

14.9.2014 Nedelja<\/b><\/p>\n

Zbudila sva se v prelepo jutro. Tudi utrujenost in zaspanost je izginila. Najin dana\u0161nji kon\u010dni cilj je bil kraj Areni. Po zajtrku sva poiskala metro, se odpeljala do avtobusne postaje in poiskala “Marshrutko” s katero se bi peljala do bli\u017eine Khor Virap, ki je pribl. 40 km od Yerevana.<\/p>\n\"IMG_9106\"\n

Marshrutka je manj\u0161i avtobus, ki pobira ljudi ob cesti. Ker je res malo prostora je dobro, da ne pride\u0161 zadnje minute, ker se hitro zapolni. Vo\u017enja res ni najudobnej\u0161a je pa vsekakor najcenej\u0161a. Prav tako si v dru\u017ebi doma\u010dinov. Izstopila sva pribl. 2 km pred Khor Virap. Ker sva imela s sabo vso prtljago in sonce je \u017ee kar precej sijalo, sva upala,<\/span> da nama ne bo potrebno pe\u0161a\u010diti. Po par metrih hoje se je ustavil gospod in naju peljal do tja. Pri enem izmed prodajal<\/span>cu sva pustila prtljago in se povzpela na vrh, kjer stoji samostan.(\u00a0https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Khor_Virap ).<\/p>\n

Khor Virap<\/h3>\n
\"IMG_9114\"

Khor Virap<\/p><\/div>\n\"IMG_9123\"\n

\"IMG_9144\"

Khor Virap<\/p><\/div>\n

Ob lepem vremenu je lep razgled na goro Ararat, za katero Armenci govorijo, da je njihova sveta gora, ki je po nesre\u010di pristala v Tur\u010diji.<\/p>\n

Ta kraj nama je bil zelo v\u0161e\u010d, v cerkvici je ravno odmevalo prepevanje, v drugih kapelicah so gorele sve\u010dke od zunaj pa je bilo precej toplo. Zadr\u017eala sva se precej dolgo, potem pa sva se za\u010dela spra\u0161evati kako bova pri\u0161la do Areni, ki je bil oddaljen okoli 100 km.<\/p>\n

Taksi nama je bil predrag, tako sva za za\u010detek \u0161topala avto, ki naju je zapeljal do bolj prometne ceste. Marshrutke tam mimo ne vozijo, je pa ob cesti stal en taksist, ki naju je zapeljal do naslednjega kraja, kjer bi imela mo\u017enost dobiti kak\u0161no Marshrutko. Martin je v bli\u017enji trgovini vpra\u0161al, kdaj bi naj pri\u0161la naslednja Marshrutka, a se niso najbolje razumeli, predvideval je da ob treh. Tako sva kak\u0161ni dve uri \u010dakala, ob dokaj pra\u0161ni cesti.<\/p>\n

Mesto \u010dakanja je bila kot kak\u0161na to\u010dka kjer so mimoido\u010di ustavili si napolnili avto ali si kaj kupili v trgovini. Med \u010dakanjem je k meni pristopila gospa in mi dala v naro\u010dje bu\u010do. Saj zagledala je kot kak\u0161na bu\u010da, ali melona. Nasmehnila se mi je in od\u0161la.<\/p>\n\"IMG_9154\"\n

Ker sva bila \u017ee po\u010dasi sita \u010dakanja, tudi ko je pri\u0161la kak\u0161na Marshrutka je bila polna in ni ustavila, sva se za\u010dela nagibati k temu, da greva s taksijem. A takrat sta se ustavila dva mlada fanta. Voznik je odprl prtlja\u017enik in vzel ven prazne plastenke. Namenil se jih je napolniti z bencinom. Sovoznik pa je blizu naju kadil in naju radovedno opazoval.<\/p>\n

Martin je pristopil k njemu in nekako mu je uspelo povedati, da rabiva prevoz do Areni in \u010de naju vzameta zraven. Voznik je privolil. Bila sta zelo prijazna. \u017dal pa se nismo mogli sporazumeti, ker nista ni\u010d razumela angle\u0161ko.<\/p>\n

Med vo\u017enjo se je odprel sprednji del “haube” avtomobila. \u0160e dobro, da je bila od spodaj odprtina, da je lahko varno ustavil. Voznik je zaskrbljeno pogledal v ogledalu najino reakcijo. Midva z Martinom sva umirala od smeha. \u0160e lep \u010das smo se na ta ra\u010dun vsi smejali.<\/p>\n

Vo\u017enja je bila zelo lepa. Peljali smo se preko prelaza, obdajali pa so nas rjavi hribi. Ko smo prispeli v Areni nas je \u010dakal mo\u0161ki, ki naju je peljal do svojih znancev, ki so oddajali sobo. Gospa je bila u\u010diteljica, mo\u017e po narodnosti Rus, pa je imel preko kup doma\u010dih opravil. Ker sva bila za potek dogodkov res hvale\u017ena sva se odlo\u010dila ostati pri njih.<\/p>\n

Takoj so nama pripravili kavo, doma\u010de sadje, njihov doma\u010de pe\u010den kruh. Gospod, kot se za Rusa spodobi je prinesel njegovo breskovo \u017eganje, da smo nazdravili. Skupaj smo spili kavo.<\/p>\n

Ker sva imela v na\u010drtu, da v Areni pokusiva njihova vina, ter si ogledava kanjon in Norovank Monastery, se je gospod ponudil za prevoz.<\/p>\n

Pred tem sta nama razkazala kako pe\u010deta kruh, delata med, ter kaj vse imata nasajeno. Zelo sta bila prijetna. Gospa je znala angle\u0161ko mo\u017e pa \u017eal ne.<\/p>\n

Areni<\/h3>\n\"IMG_9160\"\n

Kanjon in \u00a0Noravank<\/h4>\n

(https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Noravank)<\/p>\n

\"IMG_9173\"

Noravank<\/p><\/div>\n

\"IMG_9205\"

Kanjon<\/p><\/div>\n

\"IMG_9210\"

Noravank<\/p><\/div>\n\"IMG_9184\"\n

Ker je Areni znan po vinih, sva jih \u017eelela poskusiti. Imeli so res ogromno vrst vin, predvsem pa so bili zanimivi sadni. Meni je bilo najbolj v\u0161e\u010d vino iz marelic.<\/p>\n

\"IMG_9224\"

Poku\u0161ina vin<\/p><\/div>\n\"IMG_9227\"\n

Areni je zelo zanimiv kraj. V ve\u010dini si tukaj turisti samo za kratek \u010das ustavijo in gredo dalje. A je vredno ostati kak\u0161en dan.<\/p>\n

Zve\u010der sva od\u0161la \u0161e na sprehod do cerkvice (https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Areni_Church), kjer je sonce po\u010dasi za\u0161lo. Ob prihodu domov naju je \u010dakala ve\u010derja. Bilo je obilno in zelo okusno.<\/p>\n\"IMG_9232\"\n

\n

15.9.2014, Ponedeljek<\/b><\/p>\n<\/div>\n

Zjutraj po zajtrku naju je gospod odpeljal do mesta, kjer nama je posku\u0161al ujeti Marshrutko. \u017delela sva priti na jug Armenije, mesta Goris. Marshrutke so vozile mimo, a so bile polne in niso ustavljale. Ta dan so praznovali praznik spomina na mrtve, kot je pri nas 1.november.<\/p>\n

Medtem ko smo \u010dakali se je ustavil starej\u0161i gospod. Govoril je dobro angle\u0161ko. Ponudil nama je prevoz v smeri Gorisa. Sam je bil namenjen po \u017eeno. Ker nisva vedela, \u010de bova dobila prevoz sva sprejela. Peljal naju je do naslednjega ve\u010djega mesta, ter naju odlo\u017eil na mestu, kjer imajo Marshrutke po\u010ditek. Tamkaj\u0161njemu prodajalcu sadja je naro\u010dil naj nama pove, ko pride Marshrutka za Goris, saj iz njihovih zapisov ni mo\u017eno kaj razbrat. In res nama je pokazal, ko je pri\u0161la. Upala sva samo, da bo \u0161e kak\u0161en prostor. In kot naro\u010deno sta bili prosti dve mesti. Prtljago so nama zvezali na vrh Marshrutke. Resni\u010dno sem upala, da prispe z nama na cilj.<\/p>\n\"IMG_9294\"\n

Vo\u017enja se je precej vlekla, je pa bila zelo lepa. Peljali smo se \u010dez visok prelaz. Cesta je bila kar divja, na nekaterih predelih zelo uni\u010dena.<\/p>\n

Ko sva prispela v Goris, naju je taksi zapeljal do izbranega B&B-ja. Sprejel naju je prijeten mo\u0161ki, lastnik. Razkazal nama je sobo, bila nama je v\u0161e\u010d. Odlo\u010dila sva se ostati pri njih (Khachik B&B). Imela sva lep razgled na Armensko Kapadokijo.<\/p>\n

Goris<\/h3>\n

Z lastnikom B&B-ja sva se dogovorila, da naju zapelje do najdalj\u0161e gondole na svetu, pred tem pa sva se odpravila na kosilo. Ob sprehodu po mestu Goris, me je bilo groza. Iz gledalo je popolnoma brez \u017eivljenja. Za povrh tega nisva na\u0161la nobene restavracije. Ena je bila v obnovi, druga zaprta. Kar nekoliko slabe volje sva na hitro nekaj pojedla v enem izmed fast foodu. Ob vrnitvi v B&B nama je lastnik obljubil, da naju, ko se vrnemo pelje v hotel, kjer pripravljajo dobro hrano.<\/p>\n

\"IMG_9346\"

Razgled iz gondole<\/p><\/div>\n

Ob prihodi do gondole sva bila presene\u010dena. Bilo je zelo urejeno, prelep razgled na sotesko.<\/p>\n

Vo\u017enja traja 11 min, dol\u017eina pa meri 5,7 km. Gondola pelje \u010dez sotesko Vorotan do samostana Tatev. Tatev velja za eno najve\u010djih znamenitosti Armenije. (https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Tatev_monastery)<\/p>\n

\"IMG_9374\"

Samostan Tatev<\/p><\/div>\n

\"IMG_9405\"

Razgled na Tatev in dolino<\/p><\/div>\n\"IMG_9367\" \"IMG_9381\" \"IMG_9393\"\n

Na poti nazaj smo se ustavili po doma\u010da jajca. Gospod je razlo\u017eil, kako si med sabo kupujejo doma\u010de pridelke. Na splo\u0161no sva videla, da vse sami pripravijo in pridelajo doma. Vedno sva za zajtrk dobila, vse doma pridelano (jaca,maslo, marmelada, zelenjava itd.).<\/p>\n

Sledila je obilna ve\u010derja in spanec, ki je bil slab, saj na bolj trdi postelji \u0161e nisem spala.<\/p>\n

16.9.2014, Torek<\/span><\/b><\/p>\n

Zjutraj sva izkoristila jutro, se zbudila pred son\u010dnim vzhodom in se odpravila proti staremu delu Gorisa. Ulice so bile prazne, z delom so pri\u010dele gospe, ki so pekle kruh. Sprehodila sva se \u010dez stari del mesta na majhen hrib, kjer se je odprl lep razgled na mesto.<\/p>\n

\"IMG_9444\"

Peka kruha<\/p><\/div>\n

\"IMG_9473\"

Armenska kapadokija<\/p><\/div>\n

Za vrnitev v Yerevan sva imela rezerviran taksi. Javni prevoz namre\u010d ne vozi v obratni smeri. Sprva sva si \u017eelela \u010dez prelaz Selim, a bi morala vzeti privat taksi, ki bi bil drag. Najcenej\u0161a varjanta je bila share taksi do Yerevana.<\/p>\n

Taksist je bil nevroti\u010den mo\u0161ki srednjih let, ki je divjal ko nor. Prehiteval v \u0161karje, vozil po drugem pasu itd. Skratka vozil je tako divje, da mu je crknil avto. \u0160e dobro da se je to zgodilo kak\u0161nih 10 km pred Yerevanom, tik pred mehani\u010dno delavnico. Bil je ves \u017eiv\u010den in te\u010den. Poklical nam je drugi taksi.<\/p>\n

Zahtevala sva, da ga tudi poravna. Ta naju je zapeljal do centra Yerevana, od tam pa sva krenila naprej proti jezeru Sevan. \u017de nekoliko utrujena, sva si zelo \u017eelela kak\u0161en dan ve\u010d ostati ob jezeru in se spo\u010diti. A ko sva pri\u0161la do tja, naju je zadel \u0161ok. Ob jezeru se je turisti\u010dna sezona zaklju\u010dila, pihal je hladni veter, in ve\u010dina kontejnerjev,\u00a0 katere je mo\u017eno najeti za bivanje je bilo zaprtih. Ko smo na\u0161li \u0161e ene odprte, je bila cena visoka, notranjost kontejnera pa obupna. Ker sva bila \u017ee zelo utrujena sva nekoliko poskusila zni\u017eati ceno in ostala. Nikjer ni bilo nobenega gosta, samo bagri in delavci, ki so nekaj obnavljali. Odlo\u017eila sva stvari in poiskala restavracijo, da bi poskusila ribo iz jezera.<\/p>\n

Okolica mi ni bila v\u0161e\u010d, najbr\u017e je v glavni turisti\u010dni sezoni, ko je polno ljudi in je vse bolj \u017eivo druga\u010de, zdaj pa je zgledlo vse popolnoma brez \u017eivljenja. Vse v slabem stanju, le\u017ealniki so le\u017eali ob pla\u017ei, ograja okru\u0161ena od barve, \u010de bi vse lepo uredili bi bilo lahko res zelo lepo. Prav tako se ne more\u0161 sprehodit ob obali jezera, ker imajo lastniki vse med sabo zagrajeno. Tako\u00a0 mora\u0161 hoditi ob hitri cesti.<\/p>\n

Jezero Sevan<\/h3>\n

\"IMG_9500\"<\/p>\n

\"IMG_9497\" \"IMG_9495\"<\/p>\n

Seavan Monastery<\/h4>\n

(https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Sevanavank)<\/p>\n

\"IMG_9506\"

Sevanavank<\/p><\/div>\n

\"IMG_9509\"<\/b><\/p>\n

17.9.2014, Sreda<\/b>
\n
\n<\/b>S taksistom, ki naju je pripeljal iz Yerevana do Sevana, sva bila dogovorjena, da naju zjutraj zapelje naprej do Dilizhana. Ker ga ni bilo od nikoder, sva si naro\u010dila drugega, ki pa sva ga tudi \u010dakala lep \u010das. Odpeljal naju je do Sevanavank.(https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Sevanavank).<\/p>\n

Zelo lepa cerkvica na hrib\u010dku, s prelepim pogledom na jezero in pokrajino. Ko sva pri\u0161la v Dilizhan, so nama na postaji povedali, da ni ve\u010d nobene Marshrutke in da bova morala naprej s taksijem. Ker ni bilo v tem kraju ni\u010d posebnega za videti, sva \u0161la na kavico in naprej. Popoldne sva tako pridpela v Alaverdi.<\/p>\n

(https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Alaverdi)<\/p>\n

Alavedi
\n\"IMG_9532\"<\/h3>\n

\"IMG_9595\" \"IMG_9606\"<\/p>\n

GRUZIJA<\/h2>\n

18.9.2014, \u010c<\/span>etrtek<\/span><\/b>
\n
\n<\/span>Po zajtrku sva imela rezervirano Marshrutko do Tbilisa, Gruzije. Vreme je bilo de\u017eevno in hladno. Upala sva, da bo v Gruziji lep\u0161e. Po ureditvi vseh obveznosti na meji, sva tako za\u010dela u\u017eivati v pokrajini Gruzije. \u017de takoj sva ugotovila, da so ceste bolj urejene in tudi vo\u017enja bolj umirjena.<\/p>\n

Tbilisi<\/h3>\n

Ko smo prispeli do Tbilisa, so nas kot vedno napadli taksisti. Mlada popotnika iz Avstrije, sta nama ponudila pomo\u010d. Poiskali smo cenej\u0161i taksi in se skupaj odpeljali do centra Tbilisa. Ogledala sva si hostel v starem centru mesta, a je \u017eal bil zaseden. Lastnik nama je ponudil apartma, vendar je bil predrag. Na poti proti drugemu hostlu, sva videla tablo \u0161e za enega (Freedom Square Hostels), ki sicer ni bil omenjen v Lonely Planetu. Ker je bil spotoma sva si ga od\u0161la ogledati. Sprejel naju je starej\u0161i mo\u0161ki.<\/p>\n

Ob vstopu v stanovanje sva ostala brez besed. Pohi\u0161tvo v strem stilu, v vitrini osvetljen porcelan, veliki prostori, skratka zelo urejeno stanovanje. Pokazal nama je sobo in predvidevala sva, da si tega ne bova mogla privo\u0161\u010diti. Na koncu je bila cena enaka, kot pri prvem hostlu.<\/p>\n

\u00a0\u017dena mi je razkazala kopalnico, ter mi dala vedeti, da lahko uporabljam njene stvari. Zelo sta bila prijazna in urejena. Odlo\u017eila sva stvari ter se odpravila na kosilo. Tukaj definitivno\u00a0 nisva imela te\u017eav z izbiro restavracij. Bilo jih je polno. Poskusila sem njihovo tradicionalno jed\u00a0 khinkali. <\/b>V testo zavite mestne kroglice. No jaz sem jedla napolnjene s krompirjem.\u00a0Zelo dobro!<\/p>\n

\"IMG_9609\"

Khinkali<\/p><\/div>\n

\"IMG_9624\"

Ulice Tbilisi<\/p><\/div>\n

\"IMG_9632\"<\/p>\n

19.9.2014, Petek<\/b>
\n
\n<\/b>Zbudila sva se v de\u017eevno jutro. Zajtrk je gospa \u017ee pripravljala. Bila je oble\u010dena v jutranjo haljo in iz gledala je \u0161e vsa zaspana. Pripravila je pretirano obilen zajtrk. Najprej sva dobila zvrhan kro\u017enik ovsenih kosmi\u010dev z mlekom, potem vsak po tri pe\u010dena jajca s tremi kosi klobase, ter kumaro. Zraven pa \u0161e maslo, doma\u010do marmelado iz robid.\u00a0Saj rada jeva, ampak to je bil pa vi\u0161ek za\u010detka dneva.<\/p>\n

( https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Tbilisi)<\/p>\n

\"IMG_9651\"

Razgled na mesto Tbilisi<\/p><\/div>\n

\"IMG_9660\"

Katedrala<\/p><\/div>\n

Proti popoldnevu se je vreme \u0161e samo slab\u0161alo, zato sva po kosilu od\u0161la nazaj v hostel, ter si naredila plan za naprej. Razmi\u0161ljala sva, da bi od\u0161la proti Kazbegi za dva dni, a sva bila skepti\u010dna zaradi vremena. V eni izmed turisti\u010dnih agencij so nama celo rekli, da zaradi slabega vremena programa ne peljejo, ker je prenevarno. Od\u0161la sva na info to\u010dko, kjer so nama to zanikali, vendar pa vreme res ni kazalo obetavno.<\/p>\n

Ker sva si \u017eelela videti zelo znano Gergeti Trinity Church, sva se vseeno odlo\u010dila za dnevni izlet. Ker bi z javnim prevozom bila zelo omejena pri videnju stvari na poti, sva za naslednji dan najela privat taksi. Popoldne je de\u017e malo ponehal, tako sva od\u0161la na ogled muzeja, kjer imajo stare gruzijske hi\u0161e.<\/p>\n

\"IMG_9679\"

Tradicionalna Gruzijska hi\u0161a<\/p><\/div>\n

\"IMG_9641\"<\/p>\n

20.9.2014, sobota<\/b>
\n
\n<\/b>Jutranji zajtrk ni iz gledal ni\u010d kaj manj obilen kot prej\u0161nji dan. Ob 9ih sva imela start iz Tbilisa do Kazbegija. Taksist je bil prava faca, a ni\u010d novega ni znal besedice angle\u0161ko. Pa smo se spet trudili razumet po Rusko. Je pa eden redkih, ki je vozil res zelo previdno. Na poti smo se ustavili pri zajetju vode, s katerim si napajajo mesto Tbilis s pitno vodo. Voda je bila zelo lepe barve, na vrhu hriba lepa cerkvica in okoli hribi.<\/p>\n

\"IMG_9719\" \"IMG_9714\"<\/p>\n

\"IMG_9724\"<\/p>\n

Pot se je naprej kar precej vzpenjala, narava pa je bila bo\u017eanska, veliko razli\u010dnih odtenkov zelene barve, ki so izstopali kljub nekoliko obla\u010dnemu vremenu. Ko smo prispeli na vrh prelaza nas je zajela megla. Prakti\u010dno se ni videlo ni\u010desar na okoli. Tudi cesta je bila po nekod brez asfalta in v res obupnem stanju. Vozli smo se s hitrostjo hoje. Zaradi zlizanih gum pa sem na trenutke mislila, da bomo res nadaljevali pe\u0161, saj je samo kopalo. Nekako nam je uspelo priti do ponovno asfaltirane ceste.<\/p>\n

Na dolo\u010denih predelih imajo poleg ceste \u0161e tunele, da lahko pozimi pridejo z avti na vrh, saj je najbr\u017e ogromno snega.<\/p>\n

\"IMG_9728\" \"IMG_9734\"<\/p>\n

Kazbegi<\/h3>\n

Ob prihodu v Kazbegi so nas obdali terenci, ki vozijo do slavne cerkvice. Ima\u0161 dve mo\u017enosti, da gre\u0161 pe\u0161, ali pa pla\u010da\u0161 terenca, ker cesta je druga\u010de neprevozna. Po prvotnem planu sva si \u017eelela na vrh pe\u0161, traja okoli tri ure, a sva si potem zaradi vremena premislila. Temperatura je bila precej nizka, tudi veter je pihal. Ker so vsi prevozi bili zasedeni, sva od\u0161la v bli\u017enjo restavracijo na kavo in kosilo. Poskusila sva njihovo sirno pito.<\/p>\n

\"IMG_9762\"

Sirna pita<\/p><\/div>\n

Glede terena do cerkvice, lahko re\u010dem samo to, da je res v slabem stanju. Kar ne bom pozabila nikoli pa so 4 punce, ki smo jih na poti sre\u010dale. Bile so v balerinkah in oble\u010dene kot da gredo na pla\u017eo. Od zunaj pa blato, de\u017e in mraz. Sre\u010dali smo jih tudi, ko smo se vra\u010dali. So nas ustavile in spra\u0161evale \u010de je \u0161e dale\u010d. Ok, ne dvomim, da so pri\u0161le gor, ampak \u010de so pri\u0161le \u0161e nazaj v dolino, pol jim pa res kapo dol \ud83d\ude42<\/p>\n

\u00a0Gergeti Trinity Church<\/h4>\n

(https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Gergeti_Trinity_Church)<\/p>\n

\"IMG_9764\"<\/p>\n

\"IMG_9771\"

Gergeti Trinity Church<\/p><\/div>\n

\"IMG_9774\" \"IMG_9780\"<\/p>\n

\"IMG_9816\"

Poroka, Gergeti Trinity Church<\/p><\/div>\n

\"IMG_9826\"

Gergeti Trinity Church<\/p><\/div>\n

\"IMG_9823\"<\/p>\n

Ko sva prispela do cerkvice, se je ravno zaklju\u010dila poroka. Razgled je bil \u010dudovit. Je pa bilo nekoliko nevzdr\u017eno stati od zunaj, saj je bril veter. V cerkvici so kurili pe\u010d, bilo pa je tudi polna ljudi. Ta kraj je res nekaj posebnega.<\/p>\n

Zve\u010der sva imela\u00a0rezerviran no\u010dni vlak v Batumi. Od\u0161la sva na ve\u010derjo in ker je okoli \u017eelezni\u0161ke postaje samo tr\u017enica, sva restavracijo iskala kar lep \u010das. Na\u0161la sva eno lokalno. Predvsem je bila poceni. Oba sva jedla in pila pivo za skupnih 6 eur. Na splo\u0161no je hrana zelo poceni, tudi prevozi, so pa precej draga preno\u010di\u0161\u010da. \u0160e najbolj dostopni so Guest house. Povpre\u010dno je soba z zajtrkom 30-40 eur.
\n
\n<\/b>21.9.2014, nedelja<\/b><\/p>\n

Batumi
\n
\n<\/b>Zjutraj ob 7ih sva prispela v Batumi. De\u017e je lil in zgodnja ura je bila neprimerna, da nadaljujeva pot proti centru mesta. Namen sva imela po\u010dakati kak\u0161no uro, da se vreme umiri in \u017eivljenje prebudi. Med \u010dakanjem se je pojavila gospa, ki nama je ponudila preno\u010di\u0161\u010de v svojih apartmajih. Skozi je ponavljala eno in iste besede, da ima nove apartmaje, urejene, z wi-fijem, kuhinjo itd. Ko nama re\u010de, da stane soba 8 eur, nisem \u017eelela videti teh njenih apartmajev. Zdeli so se mi nekoliko prepoceni. Ker je zunaj res lilo in ker sva bila utrujena, sva se kljub temu odlo\u010dila pogledat apartmaje.<\/p>\n

Do\u017eivela sva presene\u010denje.\u00a0Dejansko so bili na novo narejeni, zelo lepi, s skupnimi kopalnicami in kuhinjo. In ker sva bila edina gosta sva imela prakti\u010dno vse za sebe. Med tem ko sva \u010dakala, da nama pripravi sobo, prinese zraven \u0161e nekaj kosov kruha, maslo in narezan paradi\u017enik. Iz \u017eepa izvle\u010de dve vre\u010dki \u010daja in pristavi vodo. Bila je posre\u010dena.<\/p>\n

Od utrujenosti, sva za nekaj ur zaspala. Ko sva se zbudila je zunaj bil \u0161e vedno naliv. Bila sva razo\u010darana, kon\u010dno sva pri\u0161la do morja in pri\u010daka naju naliv. Ni kazalo na izbolj\u0161anje. Kljub temu nisva \u017eelela cel dan prebiti v sobi. Od gospe sva si sposodila de\u017enika,\u00a0ki sta seveda bila ne iz-pravna in se odpravila do avtobusa. \u017de po nekaj metrih sem imela povsem mokre teniske.<\/p>\n

Po kosilu sva poiskala info to\u010dko, saj sva si \u017eelela naprej do Svaneti. Povejo nama, da je pol mesta poplavljenega, ker \u017ee nekaj dni de\u017euje. Odsvetovali so nama pot do Svaneti, zaradi slabih vremenskih obetov. Osebno sem bila razo\u010darana, saj sem si zelo \u017eelela v Svaneti.<\/p>\n

A pot do tja je zelo dolga, vzelo bi nama tri dni in na koncu bi tvegala zaradi vremena. \u010ce se megla spusti ne vidi\u0161 hribov, prav tako ne more\u0161 na pohod. In ker sva oba imela premo\u010dene \u010devlje, in premalo toplih obla\u010dil je Svaneti absolutno odpadel. Ob prihodu v apartma, sva pogledala vremensko napoved. Za naslednji dan je bilo vreme za Batumi obetavno, v nadaljevanju pa spet napoved nalivov. Ni bilo smisla \u010dakat, zato sva spremenila plan potovanja in se odlo\u010dila naslednji dan krenit naprej.<\/p>\n

22.9.2014, ponedeljek<\/b>
\n
\n<\/b>Zjutraj sva krenila proti avtobusni postaji, v center Batumi. Ker je vreme bilo ok, sva odlo\u017eila prtljago, ter se odpravila na sprehod po centru. Mesto je turisti\u010dno.\u00a0Pla\u017ee lepe, s sprehajalnimi potmi, jezerom, parki.<\/p>\n

\"IMG_9845\"

Batumi<\/p><\/div>\n

\"IMG_9870\"

Batumi<\/p><\/div>\n

\u00a0Khashuri<\/h3>\n

Ob prihodi, sva do guest housa vzela taksi. In spet sva bila dele\u017ena sme\u0161nih prizorov. Taksistu sva dala naslov in tip se je na vsaki meter ustavil in spra\u0161eval mimoido\u010de kje je to. Ampak ta en meter je bil dejansko en meter. Ko smo prispeli naju je sprejela starej\u0161a gospa. Prostori niso bili najbolj urejeni, a sva vseeno ostala.<\/p>\n

V jedilnici je ravno sedela Korejka, ki je ta dan prispela iz Svanetija. Pove nama, da je v gorah \u0161e precej mraz. Najbr\u017e je bilo prav, da se nisva odpravila tja. Odlo\u017eila sva stvari in se odpravila v center mesta. Lepo, prijetno mesto. Navdu\u0161ila me je katedrala, s turkizno streho.
\n\"IMG_9899\"<\/p>\n

23.9.2014, torek<\/b><\/h3>\n

Borjomi
\n
\n<\/b>\u00a0Ker mesto v Lonlyju ni kaj dosti omenjen, nisva vedela kaj naj pri\u010dakujeva. Ob prihodu v hotel, so naju opozorili, da je mesto brez tople vode. Kaj naju pa \u0161e lahko preseneti, saj naju je prakti\u010dno vsak dan kaj preizkusilo v potrpe\u017eljivosti. Na info to\u010dki so nama dali zemljevid treh poti. Mesto je znano po mineralni vodi, ki se tudi imenuje Borjomi. Tako sva izbrala pot, ki vodi \u010dez park, kjer lahko poskusi\u0161 vodo, mimo tovarne, kjer so velike stare slike, ki prikazujejo tovarno in ljudi pri delu. Pot je bila zelo zanimiva, zelo urejena z ne\u0161teto igrali za otroke, slapom, reko..Konec parka pa se je nadaljevala v gozd in pripeljala, do bazena z naravnim izvirom vode. Bazen je sicer bil v slabem stanju, tako, da se jaz nisem kopala.<\/p>\n

\"IMG_9935\" \"IMG_9942\" \"IMG_9962\"<\/p>\n

Po po\u010ditki, sva krenila naprej in naredila krog , ki naju je pripeljal spet do za\u010detka parka. \u0160e mimo ene cerkvice v gozdu in razgledom na mesto Borjomu. Bilo mi je zelo v\u0161e\u010d.<\/p>\n

\"IMG_9973\"

Razgled na Borjomi<\/p><\/div>\n

\"IMG_9970\"<\/p>\n

24.9.2014, Sreda<\/b>
\n
\n<\/b>Akhaltsikhe<\/p>\n

\"IMG_0038\"

Akhaltsikhe<\/p><\/div>\n

\"IMG_0042\"

Grad,Akhaltsikhe<\/p><\/div>\n

\"IMG_0039\"<\/p>\n

25.9.2014, \u010cetrtek<\/b><\/h4>\n

Vardzia<\/h4>\n

Je jamsko mesto in je eno najpomembnej\u0161ih znamenitosti Gruzije. V delu tega jamskega mesta \u0161e vedno \u017eivijo menihi.<\/p>\n

\"IMG_0080\"

Vardzia<\/p><\/div>\n

\"IMG_0095\"<\/p>\n

\"IMG_0054\" \"IMG_0153\"<\/p>\n

26.9.2014, Petek<\/b><\/p>\n

Gyumri<\/h3>\n

Potovanje se je po\u010dasi pribli\u017eevalo koncu. Za\u010dela sva se vra\u010dati proti\u00a0Yerevanu. Vendar sva se za en dan ustavila v mestu Gyumri. Prijetno mesto, s polno trgovinic, kavarnami, restavracijami. V mesto sva pri\u0161la dokaj zgodaj, ker lastnice izbranega B&B ja ni bilo doma, sva prtljago pustila pri njeni sosedi in si ogledala glavni trg, cerkev Gyumri, ter tr\u017enico.<\/p>\n

\"IMG_0177\"

T\u017enica, Gyumri<\/p><\/div>\n

\"IMG_0178\" \"IMG_0183\"<\/p>\n

27.9.-28.9.2014, Sobota-Nedelja<\/b><\/p>\n

Yerevan<\/h3>\n

\u00a0Garni<\/h4>\n

(https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Garni)<\/p>\n

Samostan Geghard<\/h4>\n

(https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Geghard), ki je res nekaj posebnega.<\/p>\n

\"IMG_0295\"

Samostan Geghard<\/p><\/div>\n

\"IMG_0284\"<\/p>\n

\"IMG_0298\"<\/p>\n

Gruzija je vsekakor turisti\u010dno bolj dosegljiva in ponuja v tem smislu ve\u010d, ter je samo potovanje enostavnej\u0161e. Prav tako je naravno bolj razgibana, ter vinogradni\u0161ko obdarjena.<\/p>\n

Ljudje so v obeh dr\u017eavah prijazni, jaz bi rekla tudi zelo po\u0161teni. Te\u017eava nastane samo pri sporazumevanju, saj angle\u0161ko ne govorijo, sploh taksisti. Zanimivo je no\u010devanje pri samih doma\u010dinih, ki ponujajo svoje Guest house in jim ne manjka gostoljubja.
\nVsekakor pa se na vsakem koraku zazna prisotnost vere, ter njihova\u00a0pobo\u017enost.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Za mano je pre\u010dudovito potovanje po Armeniji in Gruziji, v spremstvu Martina, po katerem zasluga so nastale tudi objavljene \u010dudovite fotografije. Na poti sva bila skupaj 17 dni. Ve\u010d o sami poti in do\u017eivetjih pa si lahko preberete v nadaljevanju. ARMENIJA 13.9.2014, sobota Yerevan Zgodaj zjutraj sva prispela v Yerevan, ki je glavno mesto Armenije. […]<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":1257,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[116],"tags":[58,185,55,54,135,52,178,134,188,181,57,53,183,187,189,186,59,179,62,180,190,182,184,136,63,56,61],"class_list":{"0":"post-31","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-potovanja","8":"tag-akhaltsikhe","9":"tag-alaverdi","10":"tag-areni","11":"tag-armenija","12":"tag-batumi","13":"tag-borjomi","14":"tag-cascade","15":"tag-garni","16":"tag-gergeti-trinity-church","17":"tag-goris","18":"tag-gruzija","19":"tag-gyumri","20":"tag-jezero-sevan","21":"tag-kazbegi","22":"tag-khashuri","23":"tag-khinkali","24":"tag-khor-virap","25":"tag-marshrutka","26":"tag-matenadaran","27":"tag-noravank","28":"tag-samostan-geghard","29":"tag-samostan-tatev","30":"tag-sevan-monastery","31":"tag-tbilisi","32":"tag-tsitsernakaberd","33":"tag-vardzia","34":"tag-yerevan"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=31"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1404,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31\/revisions\/1404"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1257"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=31"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=31"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=31"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}