{"id":2172,"date":"2017-06-07T18:20:01","date_gmt":"2017-06-07T18:20:01","guid":{"rendered":"http:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/?p=2172"},"modified":"2018-07-01T19:34:13","modified_gmt":"2018-07-01T19:34:13","slug":"albanija-shqiperia","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/2017\/06\/albanija-shqiperia\/","title":{"rendered":"ALBANIJA – Shqip\u00ebria"},"content":{"rendered":"

ALBANIJA<\/em><\/h3>\n

Albanija se nahaja v jugovzhodni Evropi. Obdajajo jo \u010crna gora, Makedonija, Gr\u010dija, Kosovo, ter Jadransko in Jonsko morje. Svoje ime je dobila med 8. in 11. stoletjem po etni\u010dni skupni Albanos. V alban\u0161\u010dini se dr\u017eavi re\u010de Shqip\u00ebria, kar pomeni de\u017eela orlov. Prav dvoglavega orla na rde\u010di zastavi, lahko vidimo po vse dr\u017eavi. Albanija ima pribli\u017eno tri milijone prebivalcev in \u0161e vedno spada med najbolj nerazvito dr\u017eavo v Evropi.<\/p>\n

Je precej gorata dr\u017eava, saj se kar 70% de\u017eele nahaja nad 300 m nadmorske vi\u0161ine. Najvi\u0161ji vrh je Korab s svojimi 2764 m nadmorske vi\u0161ine.<\/p>\n

Najdalj\u0161a reka je Drina z 282 km, med pomembnej\u0161a in prepoznana jezera pa spadajo Skadarsko jezero na meji s \u010crno goro, Ohridsko jezero na meji z Makedonijo in Prespansko jezero na meji z Gr\u010dijo in Makedonijo.<\/p>\n

V Albaniji prevladuje muslimanska vera (pribl. 59%), ostalo so kristjani in pripadniki drugih verstev.<\/p>\n

ALBANIJA SKOZI ZGODOVINO<\/em><\/h3>\n

Albanci so potomci anti\u010dnih Ilirov, ki so se na balkanskem polotoku pojavili na za\u010detku evropske zgodovine. Danes Albanci spadajo med najstarj\u0161e narode na Balkanu.<\/p>\n

Albanijo so skozi zgodovino preplavljali tuji vladarji. Leta 168 pr.n.\u0161t Rimljani, leta 395 Bizantinsko cesarstvo. V vseh dolgih stoletjih so imeli albanci le enkrat prilo\u017enost za politi\u010dno svobodo.To je bilo v 12.stoletju z ustanovitvijo kne\u017eevine Arb\u00ebrie, ki pa pa je imela kratek obstoj (1191-1216). Od leta 1347 je Albanija bila po oblastjo Osmanskega imperija, vse do leta 1443, ko je pri\u0161lo do splo\u0161ne vstaje pod vodstavom George Kastrioti-Scanderbeg, ki je dal svojim ljudem dve zgodovinsko pomembni stvari, svobodo de\u017eele in Albansko dr\u017eavo. Albanci so se pod njegovim vodstvom vojskovali, vse dokler jih niso premagali Otomani. Svojo odvisnost so si priborili \u0161ele leta 1912.<\/p>\n

Druga svetovna vojna je bila v znamenju enega najbolj diktatorskih komunisti\u010dnih re\u017eimov. Enver Hod\u017ea je dr\u017eavo popolnoma uni\u010dil, zaradi strahu pred imperialisti\u010dnim zahodom. Ljudem je vzel svobodo. To je bila edina dr\u017eava na svetu, ki se je razglasila za popolnoma ateisti\u010dno. Leta 1976 je bilo v ustavi zapisano, da “dr\u017eava ne bo podpirala nobene vere, podpirala in izvajala bo le ateisti\u010dno propagando, da bi ljudem vcepila znanstveni in materialisti\u010dni pogled na svet”. Kdor se s tem ni strinjal so ga zaprli. V \u010dasu komunizma je bilo v Albaniji med 40-50 delovnih tabori\u0161\u010d. Poleg vsega pa je Enver Hod\u017ea ukazal dru\u017einam, da zgradijo polkro\u017ene bunkerje, ki bi v primeru vojne slu\u017eili za varnost. Postavili so jih ve\u010d kot 700.000.<\/p>\n

Leta 1998 je bila sprejeta ustava, po kateri je bila dr\u017eava razgla\u0161ena za parlamentarno republiko s svobodo govora, medijev in organizacije zborovanj. Od leta 2002 se razmere izbolj\u0161ujejo.<\/p>\n

VOJA\u0160KI BUNKERJI<\/em><\/h3>\n

Voja\u0161ki bunkerji vsekakor veljajo za simbol dana\u0161nje Albanije. Opazimo jih lahko na vsakem koraku. Kljub temu, da so bili namenjeni voja\u0161ki obrambi, temu nikoli niso slu\u017eili. Tudi \u010de bi bilo potrebno, bi jih z lahkoto uni\u010dili, saj so postavljeni na vidnih mestih. Po vsej dr\u017eavi jih je ve\u010d kot 700.000. V \u010dasu komunisti\u010dnega re\u017eimajih je vzdr\u017eevala albanska vojska, danes pa so v precej slabem stanju.<\/p>\n

\"\"

Voja\u0161ki bunker ob morju, Albanija<\/p><\/div>\n

POTOVANJE PO ALBANIJI<\/em><\/h3>\n

Po Albaniji sva potovala z avtom v za\u010detku meseca maja. Kljub temu, da veliko pi\u0161e o slabih cestah, slabe izku\u0161nje nisva imela. Ve\u010dja previdnost vsekakor ni odve\u010d, saj se kak\u0161ne luknje vsekakor najdejo, a so temu primerne tudi omejitve. Res pa nisva vozila v odro\u010dne kraje, saj nama tudi \u010das ni dopu\u0161\u010dal. Na voljo sva imela en teden. Ogledala sva si po mnenju popotnikov najbolj atraktivne destinacije.<\/p>\n

Najina za\u010drtana pot po Albaniji:<\/p>\n

Skadar – Kruje – Tirana – Berat – Fier – Vlore – Dhermi – Gjirokaster<\/p>\n\"\"\n

SKADARSKO JEZERO<\/em><\/h3>\n

Skadarsko jezero je najve\u010dje jezero na Balkanskem polotoku in se nahaja na meji med Albanijo in \u010crno goro. Ve\u010dji del jezera (2\/3) pripada \u010crni gori, z ve\u010djim mestom Virpazar, 1\/3 povr\u0161ine jezera pa Albancem z mestom Skadar, po katerem jezero nosi ime.<\/p>\n

Najino potovanje sva skombinirala tako, da sva si pred Albanijo ogledala \u010crno goro. Skadarsko jezero sva tako ob\u010dudovala \u017ee na \u010drngorski strani, kjer sva iz smeri Cetinje proti Virpazarju imela \u010dudovite razglede.<\/p>\n

\"\"

Pogled na Skadarsko jezero<\/p><\/div>\n

SKADAR (Shkodra)<\/span><\/em><\/h3>\n

Skadar je eno od najstarej\u0161ih in zgodovinsko najpomembnej\u0161ih albanskih mest. V mestu in okolici je ve\u010d naravnih in kulturnih znamenitosti. Med najbolj privla\u010dnimi je mestna \u010detrt Pjaca v samem sredi\u0161\u010du mesta, kjer sta spomenika materi Terezi in Luigju Garakuqiju, ter Gjuhadol okoli ene od najbolj \u017eivahnih mestnih ulic, ki povezuje katedralo in sredi\u0161\u010de mesta.<\/p>\n

\"\"

Katedrala, Skadar<\/p><\/div>\n

Najbolj prepoznana mestna znamenitost je trdnjava Rozafati. Zgrajena je bila v obdobju Ilirov in je povezana z legendo. Rozafa naj bi bila \u017eiva zazidana v mestno obzidje, da bi odvrnila zle duhove. Mle\u010dno bela voda, ki te\u010de preko kamenja na glavnem vhodu, naj bi bila Rozafino mleko, s katerim je dojila svojega sina. Rozafa je namre\u010d zahtevala, da ji ne zazidajo prsi, ter ene noge, da bi lahko zibala sinovo zibko, ter ene roke, da bi ga lahko bo\u017eala pred spanjem.<\/p>\n

V trdnjavi je muzej, posve\u010den zgodovini gradu in njegovim legendam.<\/p>\n

V mestu Skadar sva prespala v hotelu Shkodra L<\/a>. Gre za dru\u017einski hotel, oddaljen par minut od centra mesta. Hotel ima zelo urejene in \u010diste sobe, ki ponujajo tudi \u010dajno kuhinjo. Imajo mo\u017enost brezpla\u010dnega parkiranja. Lastniki so zelo prijazni. Zjutraj v sobe postre\u017eejo obilen zajtrk.<\/p>\n

V Skadarju je na volju tudi ve\u010d restavracij, ki ponujajo tradicionalno albansko hrano. Midva sva se odlo\u010dila za Oborri Shkodran in je bilo odli\u010dno.<\/p>\n

JEZERO KOMANI<\/em><\/h3>\n

Naslednji dan sva se dopravila ogledat jezero Komani. Gre za umetno jezero, ki so ga zajezili na reki Drini za energijske namene. Razteza se 30 km od kraja Koman do kraja Fierza. Po jezeru se lahko peljemo z trajektom, iz Komana ob 9h zjutraj ali pa izberemo vodeno turo iz mesta Skadar. Za informacije se lahko vpra\u0161a v hotelu.<\/p>\n

Ker sva sli\u0161ala, da je cesta iz Skadarja do Koman v zelo slabem stanju, sva se dolo\u010dila za vodeno turo in ni nama bilo \u017eal, saj bi z avtom vsekakor te\u017eko pri\u0161la na cilj.<\/p>\n

Jezero je pre\u010dudovito, sinje barve, ponuja lepe razglede na neokrnjeno naravo in strme hribe. Imela sva sicer slab\u0161e vreme, a je bilo vseeno vredno ogleda.<\/p>\n

V primeru, da se za ogled odlo\u010dite v spomladanskem ali jesenskem \u010dasu, je dobro, da zraven vzamete topla obla\u010dila.<\/p>\n

\"\"

Jezero Komani<\/p><\/div>\n

\"\"

Jezero Komani<\/p><\/div>\n\"\"\n

KRUJE<\/em><\/h3>\n

Je dovolj majhen kraj, da ga lahko prehodimo. Nahaja se na gori, z eno glavno ulico, katere glavna atrakcija je bazar, ter grad znotraj katerega je muzej Skanderberg in etnografski muzej.<\/p>\n

\"\"

Kruje<\/p><\/div>\n

V Kruje sva prespala v Hotelu Panorama Kruje<\/a>, ki nudi \u010dudovit razgled na glavne znamenitosti. Nahaja se neposredno ob bazarju, z balkona pa lahko ob\u010dudujemo grad z okolico. Hotel ima zasebno gara\u017eno hi\u0161o.<\/p>\n

TIRANA<\/em><\/h3>\n

Mesto je leta 1614 ustanovil Sulejman Pasha Bargjin. Od leta 1920 je prestolnica Albanije, s pribli\u017eno 620.000 prebivalci.<\/p>\n

Znamenitosti Tirane<\/h4>\n

Clock Tower<\/strong><\/p>\n

Nahaja se v samem sredi\u0161\u010du mesta in velja za simbol Tirane. Gre za enega najstarej\u0161ih objektov v Tirani, zgrajen leta 1820.<\/p>\n

\"\"

Clock tower, Tirana<\/p><\/div>\n

Bey d\u017eamija Et\u00b4hem<\/strong><\/p>\n

Velja za eno najlep\u0161ih mo\u0161ej v Albaniji, z zelo zanimivimi okraski in umetni\u0161kimi deli. Gradnja mo\u0161eje je trajala 28 let, ter se kon\u010dala leta 1821.<\/p>\n

\"\"

Bey d\u017eamija Et’hem<\/p><\/div>\n

Nacionalani zgodovinski muzej<\/strong><\/p>\n

Gre za glavni muzej v Tirani, ki ga prepoznamo po velikem mozaiku na sprednji strani fasade. Vsebuje veliko predmetov, ki segajo od antike do re\u017eima Hod\u017ea. Muzej kljub temu, da je bil\u00a0 leta 1990 oropan \u0161e vedno najbolje predstavi zgodovino Albanije.<\/p>\n

Piramida<\/b><\/p>\n

Je bila zrajena leta 1987 po na\u010drtih h\u010dere Hod\u017ea in je bil prvotni muzej njenega o\u010deta. V \u010dasu komunizma je veljala za najdra\u017ejo stavbo. Danes je zapu\u0161\u010dena in v slabem stanju.<\/p>\n

Katedrala Orthodox<\/b><\/p>\n

Popolnoma nova katedrala, katere zunanjost je osupljiva.<\/p>\n

\"\"

Christ Orthodox Cathedrala<\/p><\/div>\n

Bunk Art I., Bunk Art II.<\/b><\/p>\n

Bunk art I., muzej najbolj znane albanske umetnosti. Bunk art II., pa prikazuje zgodovino Albanije. Oboje vredno ogleda.
\n<\/b><\/p>\n

Mestna \u010detrt Blloku<\/strong><\/p>\n

Na tem obmo\u010dju lahko najdemo najbolj\u0161e restavracije, kavarne in trgovine v Tirani. Tukaj se nahaja tudi vila nekdanjega diktatorja Enver Hod\u017ea. V \u010dasu komunizma je bilo obmo\u010dje rezervirano izklju\u010dno za vladne uradnike. Danes je na tem obmo\u010dju, predvsem ob ve\u010derih, polno ljudi.<\/p>\n

Sky Tower Rotating Bar<\/strong><\/p>\n

V Blloku se nahaja restavracija in bar, ki jo je treba obiskati. Z dvigalom se pripelje\u0161 najprej do restavracije, nad katero se nahaja bar, ki se vrti okoli svoje osi. Tako se lahko ob pija\u010di u\u017eiva v 360 st. razgledu nad mestom Tirana. \u0160e posebej lepo ob son\u010dnem zahodu.<\/p>\n

\"\"

Sky Tower Rotating Bar<\/p><\/div>\n

Gora Dajti<\/strong><\/p>\n

Kot druga mo\u017enost za u\u017eivanje ob razgledu na Tirano je obisk gore Dajti, ki je visoka 1.612 m in do njenega vrha vozi tudi gondola.<\/p>\n

Restavracija Oda<\/strong><\/p>\n

Gre za tardicionalno restavracijo, ki ponuja seveda tradicionalno Albansko hrano. Velja za eno bolj\u0161ih v Tirani.
\n<\/b><\/p>\n

\"\"

Tradicionalna Albanska restavracija,Oda<\/p><\/div>\n

V Tirani sva prespala v Hotelu Boutique Areela<\/a>, katere sobe so opremljene v zanimivem baro\u010dnem stilu. Hotel ima gara\u017eno hi\u0161o in je oddaljen 10 minut pe\u0161 od sredi\u0161\u010da mesta.<\/p>\n

BERAT<\/em><\/h3>\n

Gre za mesto v Albaniji, ki je bilo leta 2000 dodano na Unescov seznam svetovne dedi\u0161\u010dine. Je redek primer tako ohranjene Otomanske arhitekture. Mesto velja za eno najlep\u0161ih v dr\u017eavi in ga imenujejo tudi “mesto tiso\u010derih oken”.<\/p>\n

\"\"

Berat, mesto tiso\u010derih oken<\/p><\/div>\n

Znamenitosti Berata<\/strong>:<\/p>\n

Grad Kala<\/strong><\/p>\n

Je bil\u00a0 zgrajen v 13 stoletju. Do njega se lahko sprehodimo po strmi tlakovani ulici. Znotraj trdnjave najdemo \u0161tevilne bizantinske cerkve, hotele, bare in restavracije.<\/p>\n

Ikonografski muzej Onufri<\/strong><\/p>\n

Se nahaja znotraj obzidja gradu Kala, v tamkaj\u0161nji katedrali, katere notranjost je osupljiva. V muzeju lahko ob\u010dudujemo dela znanega slikarja iz 16. stoletja Onufri in mnogih drugih.<\/p>\n\"\" \"\"\n

Etnografski muzej Berat<\/strong><\/p>\n

Na poti proti gradu se v tradicionalni hi\u0161i nahaja etnografski muzej, opremljen s tradicionalnim pohi\u0161tvom in opremo.<\/p>\n

\"\"

Etnografski muzej, Berat<\/p><\/div>\n

Poleg znamenitosti je potrebno poskusiti tamkaj\u0161njo hrano. Obiskala sva par, ki imata na svoji terasi tri lesene mize. \u017dena kuha, mo\u017e pa stre\u017ee, seveda doma\u010do albansko hrano. Imenujeta se Home-made food Lili. Poskusila sva skoraj vse, kar sta imela ta dan na jedilniku. Izvrstna hrana, prijaznost in kar se ne poje ti zavijejo za domov.<\/p>\n

\"\"

Home-made Lili food, Berat<\/p><\/div>\n

V Beratu sva prespala v hotelu Klea<\/a>, ki se nahaja znotraj obzidja gradu Berat v tradicionalni hi\u0161i.<\/p>\n

STARODAVNO MESTO APOLLONIJA<\/em><\/h3>\n

Apolonija se nahaja 13 km od mesta Fier. Gre za fascinantno pokrajino arheolo\u0161kega parka, ki se je dobro ohranila.<\/p>\n

\"\"

Apolonija<\/p><\/div>\n

Apolonijo so leta 588 pr.n.\u0161t. ustanovli gr\u0161ki kolonisti iz Krfa in Kointa, na mestu, ki so ga prvotno naseljevala Ilirska plemena. Mesto je bilo morda najpomembnej\u0161e od vseh mest imenovanih Apolonija. V rimskem obdobju je bila v njem stara filozofska \u0161ola.<\/p>\n

VLORE<\/em><\/h3>\n

Vlore le\u017ei na ju\u017enem koncu Jadranskega morja in severnem delu Jonskega morja. Velja za priljubljeno po\u010ditni\u0161ko destinacijo, na to ka\u017eejo rasto\u010de stolpnice in prenova mesta. V Vlore sva si ogledala muzej neodvisnosti, ki pa \u017eal ne vsebuje prevodov.<\/p>\n

\"\"

Vlore<\/p><\/div>\n

V Vlore sva se ustavila za kratek \u010das, saj je zaradi gradnje mesto precej kaoti\u010dno. Je pa bila v nadaljevanju zelo zanimiva vo\u017enja do najinega naslednjega cilja Dhermi. Cesta se vije od morja \u010dez prelaz, kjer je \u010dudovit razgled na morje in pla\u017ee.<\/p>\n\"\"\"\"\n

DHERMI<\/em><\/h3>\n

Dhermi je predvsem znan po prelepih pla\u017eah in sinje modrem morju, ki trenutno \u0161e ni oblegan s strani tujih turistov.<\/p>\n

\"\"

Dhermi<\/p><\/div>\n

\"\"<\/p>\n

Podro\u010dje je znano po medu in olivnem olju, ki ga prodajajo ob cesti.<\/p>\n

V Dhermi sva prespala v hotelu Royal Blue<\/a>, ki se nahaja v neposrednji bli\u017eini pla\u017ee. Lepe, \u010diste sobe z balkonom in pogledom na morje.<\/p>\n

Za vse, ki imamo radi mir se v okolici nahaj \u0161e veliko pla\u017e, kjer lahko najdemo mir. Ena izmed teh je prav gotovo Gjipe beach.<\/p>\n

GJIPE BEACH<\/em><\/h3>\n

Nahaja se pribli\u017eno 7 km od Dhermija. \u017de ob glavni cesti so oznake za pe\u0161pot do pla\u017ee, \u010dez kanjon. Lahko pa se peljemo, do konca asfaltirane ceste, kjer pridemo do parkiri\u0161\u010da. Od tam pe\u0161 nadaljujemo po gozdni cesti, ki nas po pribli\u017eno 30 minutah pripelje do Gjipe beach. Za pla\u017eo je kamp, kjer je mo\u017eno taboriti.<\/p>\n

\"\"

Gjipe beach<\/p><\/div>\n

\"\"

Gjipe beach<\/p><\/div>\n

\"\"<\/p>\n

Pot sva nadaljevala proti Sarande in se ustavljala ob pla\u017eah, kot so Jali beach, Himara itd.<\/p>\n

\"\"

Jali beach, Albanija<\/p><\/div>\n

\"\"<\/p>\n

BLUE EYE<\/em><\/h3>\n

Je vodni izvir, naravni pojav pri kraju Muzin\u00eb. Zelo priljubljena turisti\u010dna atrakcija, kjer lahko ob\u010dudujemo jasno modre mehur\u010de, ki prihajajo na vodno gladino. Naj bi \u0161lo za 50 metrov globoko luknjo, a \u0161e vedno ni jasno kolik\u0161na je dejanska globina. Izvir pripada reki Bistric\u00eb, ki je dolga 25 km in se izliva ju\u017eno od Sarande v Jonsko morje.<\/p>\n

\"\"

Blue eye<\/p><\/div>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

GJIROKASTER<\/em><\/h3>\n

Najina zadnja destinacija je bila Gjirokaster, katerega staro mestno jedro je uvr\u0161eno na Unescov seznam svetovne dedi\u0161\u010dine. Opisan je kot redek primer otomanskega mesta. V mestu se je rodil Enver Hod\u017ea. Gjirokaster je dosti manj turisti\u010den kot Berat, a kljub temu zelo zanimiv. Prespala sva v odli\u010dnem dru\u017einskem hotelu Gjirokastra<\/a>.<\/p>\n

\"\"

Gjirokast\u00ebr<\/p><\/div>\n

Znamenitosti:<\/h4>\n

Gjirokaster grad z muzeji<\/strong><\/p>\n

\"\"

Gjirokaster grad<\/p><\/div>\n

Bazar<\/strong>, sredi\u0161\u010de starega mesta.<\/p>\n

\"\"

Gjirokaster bazar<\/p><\/div>\n

Hi\u0161a Zekate<\/strong>, najbolj obiskana kamnita hi\u0161a, ki nudi lep razgled na mesto.<\/p>\n\"\" \"\"\n

Potovanje po Albaniji je bilo polno presene\u010denj. Najbr\u017e zato, ker sem na pot od\u0161la s predsotki in z mislijo, da me dr\u017eava kot je Albanija<\/a> ne more s \u010dim navdu\u0161iti. A domov sem pri\u0161la ve\u010d kot navdu\u0161ena in prav gotovo se bom vrnila. In kaj je tisto za kar se spla\u010da obiskati Albanijo:<\/p>\n

    \n
  1. Hrana<\/strong>, ki je noro dobra in raznovrstna.<\/li>\n
  2. Prijaznost<\/strong>. Na celem potovanju nisva imela ene slabe izku\u0161nje, so se pa pozitivne kar vrstile. Ljudje so zelo odprti in prijazni, zelo gostoljubni. Vsaj dvakrat nisva na\u0161la hotela in v obeh primerih so nama pomagali, da so poklicali v hotel, v enem primeru so pri\u0161li po naju. Velikokrat so nama \u010dastili pija\u010do ali pa kak\u0161no sladico, celo avto sva si lahko pred enim izmed hotelov umila.<\/li>\n
  3. Ugodne cene<\/strong>. Cene so vsaj 30% ni\u017eje v primerjavi z na\u0161imi.<\/li>\n
  4. Brez masovnega turizma.\u00a0 <\/strong><\/li>\n
  5. Varna dr\u017eava.<\/strong><\/li>\n
  6. Doma\u010dnost.<\/strong><\/li>\n
  7. Sinje modro Jonsko morje in samotne pla\u017ee.<\/strong><\/li>\n
  8. Narava s pre\u010dudovitimi vrhovi.<\/strong><\/li>\n
  9. Kulturne znamenitosti.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    ALBANIJA Albanija se nahaja v jugovzhodni Evropi. Obdajajo jo \u010crna gora, Makedonija, Gr\u010dija, Kosovo, ter Jadransko in Jonsko morje. Svoje ime je dobila med 8. in 11. stoletjem po etni\u010dni skupni Albanos. V alban\u0161\u010dini se dr\u017eavi re\u010de Shqip\u00ebria, kar pomeni de\u017eela orlov. Prav dvoglavega orla na rde\u010di zastavi, lahko vidimo po vse dr\u017eavi. Albanija ima […]<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":2216,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[116],"tags":[330,339,333,332,334,338,337,327,328,325,326,329,335],"class_list":{"0":"post-2172","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-potovanja","8":"tag-berat","9":"tag-blue-eye","10":"tag-dhermi","11":"tag-gjipe-plaza","12":"tag-gjirokaster","13":"tag-himare","14":"tag-jali-beach","15":"tag-jezero-komani","16":"tag-kruje","17":"tag-skadar","18":"tag-skadarsko-jezero","19":"tag-tirana","20":"tag-vlore"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2172","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2172"}],"version-history":[{"count":25,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2172\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2267,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2172\/revisions\/2267"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2216"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2172"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2172"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2172"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}