{"id":1432,"date":"2016-03-24T12:04:56","date_gmt":"2016-03-24T12:04:56","guid":{"rendered":"http:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/?p=1432"},"modified":"2017-10-01T15:40:57","modified_gmt":"2017-10-01T15:40:57","slug":"zicka-kartuzija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/2016\/03\/zicka-kartuzija\/","title":{"rendered":"\u017dI\u010cKA KARTUZIJA"},"content":{"rendered":"

Pred kak\u0161nim letom dni mi je prijateljica predstavila \u017di\u010dko kartuzijo, tako je padel navdih za obisk, saj je neprecenjiv pomen za Slovenijo.<\/p>\n

\u017di\u010dka kartuzija je ime kartuzijanskega samostana v dolini svetega Janeza Krstnika.<\/strong><\/span><\/h3>\n
\"IMG_4406\"

Samostan \u017di\u010dka kartuzija<\/p><\/div>\n

Legenda o nastanku \u017di\u010dke kartuzije<\/h3>\n

Ljudska zgodba pravi, da je neko\u010d \u0161tajerski mejni grof Otokar III. na lovu po konji\u0161kih gozdovih zagledal izredno veliko ko\u0161uto bele barve. Dolgo jo je zasledoval, a brez uspeha. Ko je ves truden pod nekim drevesom zaspal, se mu je prikazal svetnik Janez Krstnik in mu zapovedal sezidati samostan na mestu, kjer je izginila ko\u0161uta. Medtem ko je spal, so lovci prepodili zajca, ki je v strahu sko\u010dil grofu v naro\u010dje. Zbudil se je in ko ga je zagledal, je v sloven\u0161\u010dini vzkliknil: \u00bbZajec, glej zajca!\u00ab Po tem so poimenovali bli\u017enjo vas, nem\u0161ko ime za \u017di\u010de je namre\u010d Seitz (izgovori se \u00bbzajc\u00ab). Starej\u0161i ljudje \u0161e danes imenujejo \u017di\u010dko kartuzijo \u00bbZajcklo\u0161ter\u00ab.<\/p>\n\"IMG_4413\"\n

Dokumenti papri\u010dajo, da so samostan okoli leta 1160 postavili kartuzijani, ki so bili pripadniki enega izmed meni\u0161kih redov.<\/span><\/p>\n

Ustanovitelj kartuzijanskega reda je sveti Bruno, duhovnik, ki je hrepenel po samoti, v kateri bi lahko slu\u017eil bogu, stran od hrupa in spletk.<\/p>\n

Kartuzijanski red je katoli\u0161ki pu\u0161\u010davski red, katerega namen je v samoti in molku negovati duhovno \u017eivljenje.<\/span><\/p>\n\"IMG_4432\"\n

Kartuzijani nosijo belo obleko, sestavljeno iz \u0161kapulirja in kapuce. \u0160kapulir je vrhnje redovni\u0161ko obla\u010dilo, ki je narejeno iz enega kosa blaga ima pa odprtino za glavo.<\/p>\n

\"IMG_4414\"

Cerkev sv.Janeza Krstnika<\/p><\/div>\n

\"IMG_4415\"

Notranjost cerkve<\/p><\/div>\n

\"IMG_4420\"

Obrambni stolp z obzidjem<\/p><\/div>\n

\u017di\u010dka kartuzija je obsegala zgornji in spodnji samostan.<\/span><\/p>\n

Gornji samostan je obsegal celice za 12 menihov, pa tudi veliki in mali kri\u017eni hodnik. Okoli malega so se razprostirali skupni prostori: kuhinja, kapiteljska dvorana z oltarjem, zakristija in knji\u017enica, ki je bila obi\u010dajno povezana s priorjevo hi\u0161o in njegovo kapelo, pa tudi refektorij (jedilnica) ter dormitorij (spalnica) za brate konverze, ki so ob nedeljah in praznikih prihajali v zgornji samostan<\/p>\n

Spodnji bratovski samostan so sestavljale celice za 16 bratov laikov – konverzov, ki jih je prav tako povezoval kri\u017eni hodnik. O tem samostanu za konverze danes ni vidnih sledov, domneva se, da je prav tako imel skupno kuhinjo in jedilnico, pa tudi infirmarium (bolni\u0161nico) za bolne brate in hi\u0161o za goste, ki naj bi stal na mestu sedanjega \u017eupni\u0161\u010da.<\/p>\n

Bratje laiki so pod vodstvom prokuratorja s svojim delom pripomogli k obstoju in delovanju glavne kartuzije.<\/p>\n

\"IMG_4429\"

Kartuzijsko pokopali\u0161\u010de s poznogotsko kapelo Vseh svetnikov<\/p><\/div>\n

Menihi so se ukvarjali z gojenjem zdravilnih zeli\u0161\u010d. Tradicijo danes nadaljujejo v dvorcu Trebnik.<\/span><\/p>\n

Pred samostanom so imeli menihi vrtove, kjer so gojili zelenjavo in zeli\u0161\u010da. Danes je del vrta obnovljenega, na njem pa nasajena zeli\u0161\u010da. Na vrtu se nahaja redka rastlina, t.i. \u017di\u010dki grobeljnik. \u017di\u010dki grobeljnik je zelnata trajnica, ki zraste 10 do 20 cm. V Sloveiji jo lahko najdemo le v okolici \u017di\u010d. Prav tako je zavarovana kot naravni spomenik, zato je trganje prepovedano. Umetno vzgojeno rastlino pa selahko kupi v \u017di\u010dki kartuziji.<\/p>\n

\"Vrtovi

Vrtovi pred \u017di\u010dko kartuzijo, v ozadju Gastu\u017e<\/p><\/div>\n

Potomka najstarej\u0161e trte na svetu<\/span><\/h3>\n

Ob vrtovih je kot novost nasajena potomka najstarej\u0161e trte na svetu. To je seveda potomka trte iz Lenta v Mariboru.<\/p>\n

\"Potomka

Potomka najstarej\u0161e trte na svetu<\/p><\/div>\n

Gostilna Gastu\u017e, velja za najstarej\u0161o gostilno v Sloveniji.<\/span><\/h3>\n

Gastu\u017e se je v preteklosti imenovalo gosti\u0161\u010de, ki je bilo zunaj obzidja gradov ali samostanov. Tam so preno\u010dili manj ugledni gostje. Prvotni lastniki Gastu\u017ea pred \u017di\u010dko kartuzijo so bili \u017ei\u0161ki kartuzijanci.<\/p>\n

\"gostilna

gostilna Gastu\u017e<\/p><\/div>\n

V spodnjih prostorih so kartuzijanci prodajali vino. V zgornjih prostorih pa so bila preno\u010di\u0161\u010da. V Gastu\u017eu pa je prebival tudi biri\u010d, ki je bil zadol\u017een predvsem za pobiranje davkov.<\/p>\n

\"IMG_4442\"

Nostranjost Gastu\u017ea<\/p><\/div>\n

 <\/p>\n

Kartuzijanska prehrana<\/h3>\n

Kartuzijanski red temelji na skromnosti v vseh re\u010deh, tudi v prehrani. Pravila so dolo\u010dala, da se redovniki pogosto postijo, ter prepovedovala, da se prehranjujejo z jedmi, ki so jih u\u017eivali bogati ljudje. Prav enoli\u010dna hrana in njihov izbor jedi je redovnike silil, da so njihovi kuharji za\u010deli pripravjati iste vrste jedi na ve\u010d na\u010dinov. Velikokrat je bila zapisana misel, da so menihi v srednjem veku postali nehote najbolj\u0161i gastronomi.<\/p>\n

Kartuzijani so se poleg redovnega \u017eivljenja ukvarjali z lekarni\u0161tvom in zdravilstvom, mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi deli, ki so slu\u017eila pre\u017eivetju redovne skupnosti.<\/span><\/p>\n

Vsekakor je dana\u0161nje obmo\u010dje z ostankom \u017di\u010dke Kartuzije prijeten pobeg od vsakdanjega vrve\u017ea, kjer si v ti\u0161ini, miru, lahko napolnimo baterije.<\/p>\n

\"IMG_4443\"

Gostilna Gastu\u017e<\/p><\/div>\n

Za konec bi dopisala \u0161e kako je slovenski \u0161kof Anton Martin Slom\u0161ek opisal \u017eivljenje v \u017di\u010dki kartuziji:<\/p>\n

\u00bbVsak brat pri spodnjem samostanu je imel orodje za svoj posel. Ta je kroja\u010d, drugi \u010devljar, eden vodi poljedelstvo in skrbi za vole, drugi na\u010deljuje pastirjem ter vodi sirarno in kup\u010dijo, eden je pek, to je sprejema \u017eito, ga su\u0161i, hrani, veje, melje, kruh dela in pe\u010de ter ga kuharju hraniti da. Vsestransko zaposlen je tudi kuhar, ki je obenem vratar, hi\u0161nik, klju\u010dar in cerkvenik. Bratje morajo mol\u010dati, pri skupnem delu pa se smejo o potrebnih stvareh pomeniti. Imajo pa tudi stara znamenja, s katerimi se ravno tako sporazumejo, a izven reda jih ne smejo izdati. Bratje nosijo enako obleko kot menihi, hrano imajo nekoliko slabej\u0161o, vendar pa imajo manj postov, ker morajo te\u017eko delati. Od vseh svetnikov pa do velike no\u010di imajo ovseni kruh, druga\u010de pa p\u0161eni\u010dnega z otrobi, jedi pa se jim zabelijo ve\u010dinoma samo s soljo.\u00ab<\/p>\n

Tudi pri zgornjem samostanu ni dosti druga\u010de. \u00bbTam \u010daka pri vratih kuhar; tudi on je vratar in hi\u0161i oskrbnik obenem. V kuhinji ima samo ob nedeljah in praznikih opravka. On sme govoriti, vodi pa tudi goste.<\/p>\n

Blizu cerkve je kuhinja in skupna obednica, kjer se shajajo menihi vsako nedeljo in praznik k skupnemu obedu. Pri tem pa vsi mol\u010dijo in \u010ditajo preroke. V bli\u017eini je tudi knji\u017enica, zdru\u017eena z zakristijo.<\/p>\n

Obi\u0161\u010dimo sedaj celice! Vsaka ima tri dele: delavnico, spalnico, molilnico. Vsak izmed teh prostorov pa je zelo majhen. Poleg hi\u0161ice je vrti\u010d. Menih je v svoji hi\u0161i sam svoj gospodar in samotar. Noben tovari\u0161 ga ne sme obiskati razen z dovoljenjem priorja. Pa tudi sam je ne sme zapustiti razen v va\u017enih in po pravilih dolo\u010denih vzrokih. Podlaga za njegovo popolnost je ljubezen do celice, to je do samote. Celica mu nudi vse, kar potrebuje: knjige za molitev, pripravo za pisanje knjig in slednji\u010d kuhinjsko opravo, da si lahko sam pripravi skromno hrano\u00ab. Pravila pravijo: \u00bbCeli\u010din prebivalec sprejme za posteljo slamo in mre\u017eo (za slamo), vzglavnik, kme\u010dko rjuho in odejo iz ov\u010djih ko\u017e. Vsak dobi dve \u0161ivanki, niti, \u0161karje, glavnik, britev, brusni kamen in pas za britev, za pisanje pa \u010drnilnik, peresa (gosja), kredo, dva plovca (Bimsstein), dva ro\u017ei\u010da (za barve), no\u017eek, dve strgulji za radiranje pergamenta, \u0161estilo, \u0161ilo, svin\u010dnik, ravnilo in kol\u010dek za liniranje, tablico ter klin\u010dek. Potem pa dva lonca, dve skledi in tretjo za kruh, \u010detrto pa za umivanje, in brisa\u010do; dve \u017elici, no\u017eek za kruh, kupico, posodo za vodo, solnico, kro\u017enik in dve vre\u010dici za zeli\u0161\u010de; za ogenj pa ra\u0161ilo, gobo, kresilni kamen, les za kurjavo in sekiro; slednji\u010d obli\u010d za delo.\u00ab<\/p>\n

\u00bbHrana je zelo preprosta. V ponedeljek, sredo in petek je post ob kruhu in vodi, ostale dni pa si vsak sam kuha in za to dobi v nedeljo zve\u010der od kuharja zeli\u0161\u010d, graha in sadja, kruha, soli ter vina za ves teden vnaprej. Kar mu ostane, mora v soboto vrniti. Od 15. septembra pa do velike no\u010di tudi tiste dni, ko si sami kuhajo, jedo le enkrat na dan. Bolj\u0161o hrano imajo v nedeljo, ko je skupen obed, in v \u010detrtek, ko si sicer sami kuhajo, a dobi vsak sira, jajc in rib, a ostanke mora \u0161e tisti ve\u010der polo\u017eiti na okno, da jih kuhar odnese. Mesa \u2013 razen rib \u2013 ne u\u017eivajo nikoli. Da bi ostali zdravi, jim je predpisano, da si morajo petkrat na leto \u2013 zmerom po ve\u010djih praznikih \u2013 dati kri pu\u0161\u010dati.\u00ab To je po tedanjih zdravni\u0161kih nazorih varovalo pred boleznijo.<\/p>\n

 <\/p>\n

Foto: Martin Helbing<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pred kak\u0161nim letom dni mi je prijateljica predstavila \u017di\u010dko kartuzijo, tako je padel navdih za obisk, saj je neprecenjiv pomen za Slovenijo. \u017di\u010dka kartuzija je ime kartuzijanskega samostana v dolini svetega Janeza Krstnika. Legenda o nastanku \u017di\u010dke kartuzije Ljudska zgodba pravi, da je neko\u010d \u0161tajerski mejni grof Otokar III. na lovu po konji\u0161kih gozdovih zagledal […]<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":1452,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[160],"tags":[197,196],"class_list":{"0":"post-1432","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-izleti-po-sloveniji","8":"tag-gastuz","9":"tag-zicka-kartuzija"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1432","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1432"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1432\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2321,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1432\/revisions\/2321"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1452"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1432"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1432"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/xn--vodi-jua.com\/po-poteh\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1432"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}