Ostalo mi je kar nekaj dni za Ho Chi Minh City, verjetno malo preve\u010d a zadnje dni pa\u010d nisem \u017eelel kak\u0161nih zapletov, tako kot bi se skoraj zgodili pri zadnjem potovanju po Indiji. Sicer pa je HCMC tudi najve\u010dje mesto in mislil sem, da si bom lahko ogledal kar nekaj stvari.<\/p>\n
Preostanek prvega dneva sem si ogledal malo malo okolico mojega hotela. Stanoval sem v centru popotni\u0161kega dela mesta in \u017ee na prvi pogled se je videlo, da je veliko ponudbe za tujce. Najbolj\u0161a stvar pri tem je bil tudi neke vrste park, ki je bil vzdol\u017e celotne ulice, dolg skoraj 1km, ki je nekoliko polep\u0161al to betonsko d\u017eunglo.<\/p>\n
Prvi vtis o mestu ni bil najbolj\u0161i (tudi do konca ni popravil vtisa). Ogromno mesto, milijon motorjev, vztrajni prodajalci itd.<\/p>\n
Ko grem popoldan malo okoli, spet opazim telovadne naprave, na katerih doma\u010dini zavzeto trenirajo. Tudi sicer so v parku na veliko telovadili, igrali badminton, tekli ipd.<\/p>\n
Drugi dan je bil namenjen ogledom. Glede na to, da sem imel veliko \u010dasa, sem se odlo\u010dil, da si vsak dan ogledam en del mesta. Danes je bil na vrsti severni del od mojega hotela, District 3, Reunification pala\u010da, voja\u0161ki muzej (ja, \u0161e en od stotih). Voja\u0161kih stvari sem imel \u017ee vrh glave, ampak na nek na\u010din je to najbolj povdarjen del njihove zgodovine, tako da sem jih vseeno obiskal. Nekaj sem jih seveda tudi izpustil, saj bi se mi druga\u010de zme\u0161alo. Reunification pala\u010da je bila zadnja stavba, kamor so 30 aprila, 1975 vdrli tanki, za tem se je ju\u017eni Vietnam predal Severnemu. Stavba je ostala v takem stanju, kot je bila takrat, ni\u010d kaj posebnega.<\/p>\n
Kasneje se odpravim do voja\u0161kega muzeja, a se \u0161e prej ustavim za kosilo. Najdem odli\u010dno lokalno restavracijo in si naro\u010dim Coca Colo in pi\u0161\u010danca z ri\u017eem. Zgleda kot neke vrste uli\u010dna restavracija za malce, saj zgleda, da so vsi pri\u0161li na kosilo iz slu\u017ebe. Veliko je tudi zelo lepo oble\u010den, kot kak\u0161nih ban\u010dnic in ban\u010dnikov. Pri izhodu vpra\u0161am koliko stane in mi re\u010de 12.000 dongov, kar je manj kot pol evra. \u0160e dva krat jo vpra\u0161am, \u010de je sigarna in mi \u017ee skoraj malo nejevolno re\u010de, da stane toliko, tako da pla\u010dam in grem. mogo\u010de mi je kasirala samo pija\u010do, ampak to je bila uradno najcenej\u0161a jed, ki sem jo imel na tem potovanju. Odlo\u010dim se, da se \u0161e vrnem. Po eni strani je bila dobra, po drugi strani pa sem imel slabo vest, saj se mi je vseeno zdelo, da mi ni \u0161tela vsega in da bodo vsaj \u0161e nekaj zaslu\u017eili.<\/p>\n
Na \u017ealost je voja\u0161ki muzej sedaj zaprt, imajo dve urno pavzo, tako da se odlo\u010dim, da grem malo okoli in po\u010dakam, da ga ponovno odprejo. I\u0161\u010dem nek hindujski tempelj, ki bi moral biti na tem naslovu, a ga ne najdem, prav tako za njega ne ve noben doma\u010din.<\/p>\n
Oddidem v park, da po\u010dakam na muzej. \u010cez nekaj \u010dasa se mi pridru\u017ei neka \u017eenska in se za\u010dne malo sumljivo pogovarjati z menoj. Bila je iz Filipinov, kar je bil razlog, da je zelo dobro govorila angle\u0161ko, \u017eivela pa je tukaj, skupaj z njegovim bratom in njegovo \u017eeno, vietnamko. Dajala mi je neke nasvete, kako moram pazit na svojo torbo, da mi je kdo ne ukrade ipd in ko sem \u017ee mislil, da bo kon\u010dno povedala zakaj je pri\u0161la, mi hladno re\u010de, da je sedaj muzej \u017ee odprt in da sedaj lahko grem. \u010cudno, ampak ok.<\/p>\n
Voja\u0161kih muzejev sem imel do sedaj \u017ee dovolj, ta je bil namenjen prikazu, na kak na\u010din so ameri\u0161ki vojaki mu\u010dili Vietnamce (Tiger cages) ipd. Edina dobra stvar muzeja je bila fotografska razstava, fotografov, ki so poro\u010dali med vojno in so v njej umrli. Fotografije so bile res dobre, ve\u010dina \u010drno belih, proti koncu pa tudi barve, saj naj bi se ravno v tem \u010dasu razvila barvna fotografija. Pri ve\u010dini fotografov je tudi pisalo, da so npr. teden dni po tej fotografiji umrli. Kasneje hodim \u0161e malo okoli po tem delu mesta, obi\u0161\u010dem \u0161e eno tr\u017enico in nekaj pojem.<\/p>\n
Drugi dan je bila na vrsti vzhodni del od mojega hotela. Lepa hi\u0161a (People’s committee Building), HCMC muzej, spet ni\u010d kaj poebnega, razen tega, da so v njem imeli kar 4 foto\u0161utinge, ki jih je bilo po celem Vietnamu kar nekaj. Pozabil sem tudi obiskati mo\u0161ejo, ki je bila v tem delu mesta. Malo sem iskal tudi zanimive trgovine, da si kupim kaj za domov, a ni bilo kaj pametnega. Obi\u0161\u010dem Converse trgovino, da si kupim All Starke po zeeeeelo dolgem \u010dasu, a so le nekoliko cenej\u0161e kot pri nas, pa \u0161e to zaradi novoletnih popustov. Enako je bilo v Adidasovi trgovini, kjer ni\u010d ni bilo cenej\u0161e kot pri nas. Tako sem dal za kratke hla\u010de 20\u20ac, ne verjamem, da so pri nas kaj cenej\u0161e.<\/p>\n
Med sprehodom najdem tudi Notre Dame katedralo in po\u0161to, ki sta bili dve zelo lepi stavbi. Obi\u0161\u010dem tudi botani\u010dni in \u017eivalski vrt, ki si komaj zaslu\u017eita to ime. Sicer pa je bila tudi vstopnina temu primerna. Pol evra za oboje. No kljub temu ni bilo slabo videti tigrov in slonov, ve\u010dina \u017eivali pa je bila v tako slabo vzdr\u017eevanih kletkah, da se mi niti ni dalo slikati. Ko grem nazaj proti hotelu, vidim Domino pico in grem mimo. Kljub temu, da sploh nisem bil la\u010den, se obrnem in grem nazaj, da jo prvi\u010d probam. Zanimiva stvar, da ti na ekranu izpi\u0161ejo tvoje ime in fazo v kateri je tvoja pica in seveda \u010das do konca. Na koncu dobim zelo malo pico, a je bila odli\u010dna.<\/p>\n
Ta dan je bil namenjen obisku tunelov, rovov Cu Chi, malo izven HCMC. Bila nas je kar lepa skupina z zelo zabavnim lokalnim vodnikom, ki nas je vse po\u0161teno nasmejal. \u017delel je povedati res vse, kar je vedel, nas pa ni najbolj zanimalo, a je kljub temu izpadel zelo zanimiv. Povedal je tudi zgodbo o svojem o\u010detu, ki si je na napa\u010dni roki odrezal dva prsta, da ne bi rabil v vojsko. Tako si je moral odrezati \u0161e druga dva. Pri tem se je edini smejal on. Spoznal sem tudi zanimivega ameri\u010dana (verjetno prvi), ki je imel punco iz Slovenije.<\/p>\n
Sami rovi so bili res nekaj posebnega. Na za\u010detku so se ameri\u010dani borili proti njim na zemlji, a so imeli preve\u010d \u017ervet in tako spremenili svojo taktoko samo v bombardiranje. Kljer koli so posumuli, da bi se lahko nahajali Vietnamci, so poslali svoje B52 bombnike in dobesedno zravnali pokrajno. Oni so kopali rove v treh nivojih (3-5m, 7-9m in 12-15m). Bomba iz B52 je namre\u010d naredila 10m globoko luknjo. Zelo zanimivo je bilo poslu\u0161ati na kak na\u010din so se Vietnamci v teh razmerah zna\u0161li in pre\u017eiveli. Zastrupili so jim vso vodo na povr\u0161ju, iskali so jih z psi (pojedli so vse pse v okolici) ipd. En del poti smo \u0161li tudi skozi rov, ki je bil za nas raz\u0161irjen. Komaj sem premagal teh 15m. Vse me je bolelo, postal prepoten, brez zraka, skratka komaj sem \u010dakal da pridem ven. Ne vem kako so lahko oni zdr\u017eali spodaj toliko \u010dasa.Na poti tja se ustavi tudi v neki tovarni za spominke in na poti nazaj v prodajalni kave, kjer so prodajali kavo, ki ji je podlasica dodala aromo. Cene so bile zelo zasoljene, tako da seveda nisem ni\u010d kupil. Samo kavo sem poskusil, ki pa ni imela posebnega okusa. Seveda smo si ogledali tudi znane pasti vseh vrst, lahko pa si tudi streljal s konkretnimi pu\u0161kami, ki so dale od sebe “pravi” zvok.<\/p>\n
Vo\u017enja nazaj in \u0161e zadnji ve\u010der v HCMC. \u017de nekaj dni sem gledal, da pripravljajo oder in neke stojnice, da nes pa se je kon\u010dno za\u010delo. Imajo nek festival hrane in na desetine stojnic s hrano. Raj za mene. Hodim okoli in si izmenjavam hrano in pivo. Na \u017ealost sem pustil fotoaparat v sobi, sem pa poskusil kar nekaj specialitet, med drugim tudi te pol\u017ee, ki sem ji gledal celo potovanje. Bili so ogabni! Po\u010dasi se spravim nazaj v sobo.<\/p>\n
\u010cas za odhod domov. \u0160e zadnje kalkulacije kako naj porabim denar, da mi ga bo ostalo \u010dim manj, koliko sem \u0161e dol\u017ean za sobo in koliko \u0161e ga rabim za \u010dez dan. Obi\u0161\u010dem \u0161e zadnjo restavracijo in se \u0161e enkrat prepri\u010dam ,da so lokalne restavracije najbolj\u0161a izbira v Vietnamu. V prvi (namenjeni turistom) sem se moral na \u017ealost obrnit, ker nisem imel dovolj denarja, v lokalni restavraciji pa mi ga je \u0161e pol ostalo, tako da spet nisem vedel kaj bi z njim. Po\u010dasim se odpravim z avtobusom do letali\u0161\u010da in po\u010dakam na letalo.<\/p>\n
Tudi pot domov je potekala relativno hitro. Spet dve uri \u010dakanja v Dohi in tem dolgo\u010dasnem letali\u0161\u010du. Tudi dogajanje na letelu je bilo bolj mirno, saj smo potovali “pono\u010di”. Priletim na Dunaj in takoj za\u010dutim zimo. grrr. Priprave na Novo leto in novo leto.<\/p>\n