Iz Kampota v Can Tho

Naslednji dan je Izraelec sel nazaj proti severu, tudi jaz sem se kar hitro spreal naprej, saj je bilo res hudo. Na vrsti je bil Kampot. Zadnje mesto v Kambodzi pred vrnitvijo v Vietnam.

Kampot

Samo mesto ni bilo kaj posebnega, saj si v njem ni bilo za ogledati kaj posebenga, bilo je ob reki, a je kljub temu imelo kar nekaj turistov, ki so pohajkovali okoli. Mogoce ravno zaradi tega, ker je bilo vse skupaj tako umirjeno. Tudi sam sem se tako malo sprehajal okoli in si naredil plan, da grem naslednji dan koncno na kuharski tecaj. Na zalost so mi prekrizali plane, ker sem zelel zjutraj na tecaj in popoldan na bus, a je bil popoldanski odpovedan, tako da sem moral iti na jutranji bus.

Potovanje se je zacelo tipicno za Kambodzo. Najprej smo z mini busom pobrali nekaj turistov in se zbrali na enem mestu, kjer so prisli se drugi busi. Skratka non stop neko cakanje in kar hitro sem videl, da je danasnji dan izgubljen.

Na meji je seveda spet bila cela stala, ker se noben ne premakne. Zahtevajo placilo zdravstvnega pregleda 1$, kjer ti nic ne naredijo ali pa ti samo izmerijo temeraturo. Jaz sem placal, trije pa so se uprli a so na koncu veseeno prisli mimo. Spet trikratno presedanje med busi in nato nora voznja do mesta Can Tho. Voznik je divjav po sredini ceste po dokaj nasejenem predelu in cel cas na veliko trobil. Imel je najvecje in najhitrejse vozilo in je pac bil glavni. Na koncu ostanemo se sami z dvema nemcema in ze komaj cakamo, da pridemo v mesto, saj smo se vozili ze celi dan.

Can Tho – plavajoca trznica

Hotel si najdem kar zraven avtobusne postaje, sicer ogromnega mesta, kjer nisem imel zemljevida. Pri tem fant na recepciji ni znal niti besede anglesko, mama in ata pa sta se mu pri tem se v glavo smejala, ko mi je hotel kaj rect. Hitro grem ven, da najdem nekaj za jest, hodim okoli nic kaj pametnega, zato zavijem v soping center, kjer narocim fast food. Sele kasneje ugotovim, da sem v otroski fast food restavraciji, kjer so porcije res male, tudi cene so bile nizke. Dobim pijaco z 90% leda (tudi drugace so to radi delali). Spavanac.

Zjutraj je bil na sporedu ogled plavajoce trznice, saj je pri tem mestu najvecja, na reki Mekong pa seveda kar nekaj. Kar pred hotelom pobasem moto taxi, ki me zapelje do tja. Jaz pa sem mislil, kako dolgo bom rabil, da bom prisel do tja. Tam se zacnem pogovarjati z enimi domacini in mi kar oni poklicejo coln za najem. Gor sta bila se dva vietnamca, vse skupaj je stalo 5$, kar se mi je zdelo malo dosti za eno uro, a tudi onadva sta placalo toliko. Tako sem ze ob 8.30 zakljucil ogled mesta in hitro se odlocim, da grem kar takoj v Ho Chi Minh, saj bo tam sigurno vec pametnih stvari, kot tukaj.

Tus, hrana in ze sem na najboljsem busu, kar sem se kdaj peljal. Na zacetku smo dobili osvezilne robce in vodo, imeli pozdravni govor in se kaj. Kot v letalu. Cez dobre stiri ure sem ze v HCMC, kjer se z lokalnim busom odpeljem v center in zelo hitro najdem sobo. Tudi to je bila najboljsa soba do sedaj. Sicer najdrazja, ampak dve dvojni postelji, vkljucen zajtrk, racunalnik v sobi, klima, hladilnik itd za 14$ na dan. Pred meano so se zadnji dnevi potovanja, stirje dnevi Ho Chi Minh Cityja.

Nazaj na glavno stran potovanja Vietnam, Laos in Kambodža.