Pot do Laosa

Za ta dan je bila planirana pot do Laoa. Cilj je bil jug Laosa, Si Pan Don, drugace bi pac kje prespal in nadaljeval pot naslednji dan. Kar na zacetku naj povem, da sem pozabil vprasati, ce pelje bus direktno do tja in ja, je peljal. No in tako se je zacela moja odisejada cez cel Laos, od zahoda do vzhoda in se nato na jug.

Zjutraj so me spet cakali pred hotelom, da me odpeljejo na avtobusno postajo. To je zelo prirocno in ne spomnim se, da bi v kateri drzavi to ze videl. Na avtobusni postaji smo seveda cakali, a smo se na koncu le spravli. Na busu je bil tudi nek nemec, ki me je spominjal na Philippa, saj mu je bil zelo podoben. Vozili smo se neverjetno pocasi in kljub temu nas je policija ustavila kar tri krat. Od takrat dalje smo vozili se pocasneje. Od oka bi rekel, da smo se vozili kaksnih 40 km\h, parkrat sem videl tudi omejitev 40, tako da bo kar drzalo. Takoj sem vedel, da bo to dolga pot.

Na sami poti se ni dogajalo kaj posebnega, a smo se blizali Laoski meji, kar je bil moj prvi prehod meje v Aziji po kopnem. Seveda so se takoj pojavili vsemogocni cariniki in ostali na mejnem prehodu. Na Laoski strani je slo tudi relativno hitro, pac izpolniti si moral kar nekaj obrazcev in placati 30$ za viso. Cez mejo si moral iti pes in to kar nekaj casa, da si prisel do avtobusa. Ni mi bilo jasno, zakaj je oni postavil avtobus 1km vstran, da smo lahko z vso prtljago hodili po tisti vrocini. Vsi razen tujci, so se seveda peljali v avtobusu, samo mi smo pesacili.

Tudi po Laosu pot nismo nadaljevali kaj ekstra bolj hitro. Pot je bila planirana do Savanakheta na Tajski meji in nato proti jugu. Ne vem zakaj sem jaz mislil, da bo pot trajala samo 9 ur, ce so vsi ostali govorili 12. No ob kaksnih sedmih zvecer smo res pripeljali do njega in hitro sem ugotovil, da se obstaja nocni bus za naprej, tako da lahko pot nadaljujem se danes. Tako sem sel ta cas nekaj pojest in ker nisem imel menjanega denarja (Kipov), sem malo sumil, da me bodo nasrali. In malo so me tudi. Glede na to, da cel dan nisem jedel, sem si narocil kar dve stvari, neko kuro iz grila in riz ter dodatno juho z nudli. Ko mi je stara gosta zakasirala, se mi je mocno zdelo, da malo pretirava, saj je izgledala malo hudobno (heh). Naceloma pa je bil problem samo tecaj, ki so ga menjavali za 7000 kipov za dolar, pravi pa je bil 8000, tako da sem tukaj malo izgubil. Konec koncu pa je vse skupa stalo 3,5 evra, tako da ne vem zakaj sem se nekaj bunil. Tudi pri karti za bus, mi je ceno v kipih povedal bistveno nizjo, tako da sem jih tam menjal (po tem slabem tecaju) in se vedno lepo profitiral.

Na avtobusu sem bil edini tujec. En krat so me presedli v drugi bus, jaz pa sem samo pravil Si Pan Don, Si Pan Don, ce me je kdo kaj vprasal. Mogoce sem tudi zato malo boljse prisel skozi, saj sem imel karto samo do Pakseja, do otokov pa bi se moral najti povezavo.  Na koncu smo prispeli pred otoke ob kaksnih sestih zjutraj, ravno ob soncnem vzhodu. Na busu sem ostal sam, voznik in sprevodnik ter se en. Oni so ze imeli cago v spodnjem delu avtobusa, mislim, da so peli karaoke. Tako so me vrgli ven kaksne stiri km do ladje in ker je prvi, ki sem ga srecal zahteval 5$, sem mu rekel, da grem kar pes. Takrat niti nisem vedel, kako dalec je. Ob super svetlobi soncnega vzhoda sem tako pocasi hodil in malo fotkat, nekje na pol poti pa sem le ustavil enega z motorjem, ki me je peljal za pol prve cene.

V naslednjih dneh sem tudi ugotovil, da zna bit Laos kar drag, saj drugih prevozov ni, cene pa si kar zmislijo, ali pa imajo kartelno dolocene zelo visoke cene. Prakticno se je zacel novi dan, tako da moram pisat v novo objavo…

Nazaj na glavno stran potovanja Vietnam, Laos in Kambodža.